Ali glas ljudstva ali odgovornost politike?

Pismo bralcev objavljeno v časopisu Večer mag. Majde Potrata o Mariborski knjižnici

Ne vem, kaj si mislite ob takem vprašanju, toda sama sem bila zelo razburjena ob prebiranju ponedeljkovega Večera (12. 9. 2016). Pa ne zaradi članka Lent pred renesanso: slovo prometa v interesu mesta, ampak sem že ob naslovnem članku Kaj se lahko Lent nauči od stare Ljubljane, zaslutila, da se zadeva ne bo mirno iztekla. In samo do enajste strani je bilo treba priti in v anketi prebrati vprašanje, ali bi evropska sredstva, če bi lahko odločali bralke in bralci, namenili prenovi Lenta ali obnovi Mariborske knjižnice.

Vidite, to vprašanje je na isti ravni kot moje, kajti odgovorna politika mora poslušati ljudi, ampak pri odločitvah mora upoštevati stroko, vizijo in strategijo urbanega razvoja ter zanje prevzeti odgovornost. Da morajo biti to odločitve, ki so za razvoj mesta ključnega pomena, predvsem pa uresničujejo javni interes, se razume samo po sebi. In če se vrnem k dilemi ali Lent ali knjižnica: mestu sta potrebni obe investiciji! Zato bi vse sile morali usmeriti v iskanje poti za uresničitev obeh. Ob skrbnem pregledu obeh investicij, tako menijo poučeni, bi se dalo stroške znižati in z načrtovanimi evropskimi sredstvi ter z obvezno lastno udeležbo izpeljati obe.

Anketno vprašanje je bilo popolnoma nepotrebno, ker je bilo brez kristalne krogle mogoče predvideti, na katero stran se bo nagnila tehtnica. Spomnim se nekaterih prejšnjih anket, kjer se je kultura vedno znašla na dnu, če se je vprašanje nanašalo še na različne druge dejavnosti. Ampak ni me zmotila predvidljivost odgovorov, bolj me je presenetilo, da pride komu sploh na misel, da Mariborske knjižnice ne bi obnovili.

Ali se mestna politika zaveda, da je za ustanovitev občine, torej tudi za njen obstoj, knjižnica osnovni pogoj? Mariborska občina je ustanoviteljica Mariborske knjižnice in odgovorna za njeno nepretrgano in polno delovanje. Dvakrat je že odpeljal vlak za investicijo vanjo, ko bi lahko računala tudi na izdaten delež države. Prvič v zadnji tretjini devetdesetih let, ko je bil državni razpis za gradnjo/obnovo knjižnic, pa se Maribor sploh ni prijavil, drugič v času EPK. Bo odpeljal tudi tretjič?  Kaj bi se zgodilo, če bi zaradi neizpolnjevanja standardov in normativov, torej neustreznih prostorskih razmer inšpekcija knjižnico zaprla? Si lahko zamislimo, da bi ne bilo mogoče izvajati javne službe na sedežu osrednje območne knjižnice, delujoče na območju dvanajstih občin?  

Zakaj se odgovorna mestna politika ne bi smela izmikati odgovornosti in bi morala napeti vse moči, da bi pridobila evropska sredstva za ureditev starega mestnega jedra? Obnova Mariborske knjižnice izpolnjuje razpisne pogoje za evropska sredstva iz dokumenta Trajnostna urbana strategija (TUS), ker gre za ureditev sedaj propadajočega predela mestnega jedra, ki mu obnova prinaša možnost, da postane dinamično in živahno središče, v katerem bo mogoče kakovostno izvajati poslanstvo sodobne knjižnice, ki bo omogočala dostop do knjižničnega gradiva, informacij, elektronskih informacijskih virov ter kulturnih dejavnosti in prireditev za različne skupine obiskovalk in obiskovalcev vseh starosti. Poleg tega projekt sledi načelom trajnostnega razvoja.

Po načrtu – za obnovo ima Mariborska knjižnica veljavno gradbeno dovoljenje – bo poleg knjižnice obnovljen tudi Rotovški trg in s tem bo staro mestno jedro, ki ima tudi bogato zgodovinsko tradicijo, dobilo nov zagon. Nenazadnje so bila za potrebno dokumentacijo doslej porabljena tudi znatna sredstva, in sicer okoli milijon dvesto tisoč evrov. Za uporabnike knjižnice bo obnovljena knjižnica še večja spodbuda za razvoj osebnih potencialov, za vseživljenjsko učenje, raziskovanje in lastno ustvarjalnost. Izboljšale se bodo razmere za spodbujanje bralne kulture, kar je pomembno predvsem za šolajočo se populacijo, ker smo po mednarodnih primerjavah nizko uvrščeni po bralnem razumevanju in bralni pismenosti, med odraslimi pa je takih, ki preberejo vsaj eno knjigo na leto tudi komaj dobra polovica. Tudi nismo ravno dobri kupci knjig in tiskanih medijev. Javna služba je zato v Mariboru, kjer je socialna slika še vedno skrb zbujajoča, nujno potrebna.

Ne zamudimo torej priložnosti, ki se nam ponuja, ne lotevajmo se reševanja knjižnice »fretarsko« in ne dopustimo, da bi z nogami potacali, kar smo z rokami pograbljali in bi  z drugo lokacijo sicer knjižnico nekako rešili, Rotovški trg pa bi še naprej propadal. Nas različne gradbene jame in stolpi niso nič naučili?

mag. Majda Potrata, predsednica Sveta in ambasadorka Mariborske knjižnice

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke. Podrobne informacije..