• Srečno 2011

    srecno2011
  • Pobude in vprašanja Matej Žmavc

    2. redna seja 29.11.2010

    Pobuda: Maribor bo v prihajajočih dogodkih Univerzijade, Evropske prestolnice kulture in Evropske prestolnice mladih obiskalo veliko število ljudi še posebej mladih iz cele Evrope. Obstoječe brezžično omrežje omogoča na posamezni vstopni točki do največ 50 uporabnikov z omejitvijo na 2 uri dnevno. Glede na prihajajoče dogodke dajem svetniško pobudo, da se brezžično omrežje nadgradi, z možnostjo dostopa več uporabnikov na posamezni vstopni točki za daljše časovno obdobje, kot je to urejeno po nekaterih večjih evropskih mestih. Smiselno bi bilo tudi zgraditi nove vstopne točke, zlasti v neposredni bližini objektov povezanih z Univerzijado, Evropsko prestolnico kulture in Evropsko
    prestolnico mladih.

    Vprašanje: Mestna blagajna omogoča občankam in občanom mesta Maribor plačevati določene položnice brez provizij. Od 1. Januarja več ne bo mogoče plačevati položnic Staninvesta na mestni blagajni zaradi odpovedi pogodbe. Vsak uporabnik Staninvesta ima za plačilo 2 položnici in sicer za stroški ter za rezervni sklad. Zanima me, zakaj se je prekinila pogodba za plačevanje položnic brez provizije na mestni blagajni?

    3. redna seja 20.12.2010

    Pobuda: 

    Svetniško pobudo dajem kot član Komisije za mladinska vprašanja v Mestni občini Maribor.

    V okviru reorganizacije Mestne uprave MOM je bil v letu 2008 ustanovljen Urad za kulturo in mladino, znotraj katerega Sektor za kulturo celostno obravnava in rešuje vprašanja povezana s področjem kulture, celotno področje mladine pa od leta 2008 pokriva zgolj ena oseba. Od leta 2008 je Urad za kulturo in mladino v sodelovanju z nevladnimi mladinskimi organizacijami pripravil mnoge sistemske dokumente, na podlagi katerih MOM sedaj predstavlja občino v Sloveniji, ki ima področje mladinske politike sistemsko najbolje urejeno - če omenimo samo dva, najpomembnejša dokumenta: v letu 2009 je MOM kot prva občina v Sloveniji sprejela Odlok o mladini v MOM, ki ureja področja delovanja mladine, oblike sofinanciranja mladinskih dejavnosti…, v letu 2010 pa je MOM  pripravila strateško razvojni dokument Lokalni program mladih v MOM za obdobje 2010 – 2012,ki zelo natančno opredeljuje konkretne cilje in ukrepe za razvoj področja mladinske politike do leta 2012. Oba omenjena dokumenta so po vzgledu MOM pripravile ter sprejele tudi mnoge druge občine v Sloveniji.

    V letu 2010 je Slovenija dobila prvi krovni nacionalni zakon, ki opredeljuje mladinski sektor in določa javni interes v mladinskem sektorju:  Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju.S sprejetim nacionalnim zakonom je država lokalnim skupnostim naložila nove obveznosti na področju mladine, ki jih bo v letu 2011 morala upoštevati tudi MOM (npr. novelacije sistemskih dokumentov).

    V novembru 2010 je MOM med enajstimi evropskimi mesti uspešno pridobila naziv Evropska prestolnica mladih 2013. Priprava okvirnega programa, sodelovanje z lokalnimi in nacionalnimi mladinskimi organizacijami, sodelovanje z Evropskim mladinskim forumom, ažurno obveščanje širše javnosti o aktivnostih, detektiranje primernih evropskih razpisov… predstavlja samo nekaj osnovnih nalog, ki jih bo že takoj v letu 2011 nekdo moral izvajati, v kolikor želimo v letu 2013 predstavljati vzgled ostalim občinam v EU na področju mladinske politike.

    Na podlagi navedenih dejstev Komisija za mladinska vprašanja MOM predlaga vodstvu MOM, da v okviru predvidene reorganizacije Mestne uprave upošteva, da bo nujno potrebno področje mladine kadrovsko okrepiti. Komisija za mladinska vprašanja MOM vodstvu MOM predlaga, da nemudoma prične s postopki, ki bodo v okviru predvidene reorganizacije doprinesli k ustanovitvi Sektorja za mladino znotraj Urada za kulturo in mladino, znotraj katerega bo ena oseba koordinirala projekt Evropska prestolnica mladih 2013.

    Vprašanje: 

    V knjižici iz seminarja Arhitektura mesta PROJEKT MARIBOR 2012+13 je razvidno, da bodo v Mariboru nastali tudi drugi objekti za potrebe Evropske prestolnice kulture. V seminarju je opisan tudi projekt Center alternativne kulture v bivših zaporih za nakupovalnim centrom Evropark. Nekatere soustvarjalce Evropske prestolnice kulture sem povprašal kako je z omenjenim projektom ampak na žalost niso vedeli o tem nič. V neposredni bližini Koloseja bi naj v letu 2013 nastala tudi koncertna dvorana z nekaj več kot 16.000 m2 površine. Na seminarju Arhitektura mesta sta predstavljena tudi nova Umetnostna galerija in nova Ledna dvorana. Kot sem prebral v omenjeni knjižici sta tudi ta dva projekta pomembna za celostno podobo Evropske prestolnice kulture in glede na to me zanima ali smo zmožni in ali bomo zagotovili finančna sredstva še za ta dva omenjena projekta? Glede na to, da tudi s projektom MAKS zamujamo me zanima kdaj bomo mestni svetniki in širša javnost obveščeni o drugih projektih v okvirju Evropske prestolnice kulture?

    4. redna seja 31.1.2011

    Pobuda:

    V občinah Domžale, Kamnik, Komenda in še v nekaterih so smetarji, ki pobirajo smeti opremljeni s fotoaparatom. Na terenu fotografirajo kakršnokoli nepravilno ravnanje in odlaganje odpadkov. V prihodnje bodo v teh občinah večje in periodično ponavljajoče se kršitve prijavili pristojnim občinskim službam, ki imajo možnost opozarjanja in sankcioniranja kršiteljev. Slikovno gradivo omogoča pristojnim občinskim službam boljšo seznanitev s trenutnimi razmerami, ki vladajo na terenu, kar omogoča izvajanje smetarske dejavnosti v prihodnje. Analiza terena navzočnost na terenu že kažejo pozitivne učinke, saj se uporabniki zavedajo sankcij in premislijo preden odvržejo odpade..

    Dajem svetniško pobudo, da se na podoben način opremijo tudi smetarske službe v MOM in da se naredi analiza stanja ločevanja z odpadki.

    Vprašanje:

    V torek 25.1. je bil v časopisu Večer objavljen članek z naslovom »Učenci malicajo kar na hodniku«, v katerem je opisana težava OŠ Toneta Čufarja. Na omenjeni Osnovni šoli nimajo primernega večnamenskega prostora,  ki bi ga lahko uporabljali za jedilnico, zato so prisiljeni jesti malico kar na hodniku. Podobna zgodba bi naj bila v drugih osnovnih šolah, kjer so nekateri prostori dotrajani in potrebni obnove.

    Zato dajem svetniško vprašanje: Koliko šol, vrtcev in drugih izobraževalnih ustanov v MOM nima primernih prostorov za svoje delovanje in kakšna je strategija investicijskega vzdrževanja le teh v naslednjih letih? Velikokrat se mi zdi, da bomo ob obsežnih projektih EPK, Univerzijade itd. pozabili na kvalitetno bivanje otrok v izobraževalnih ustanovah, ki to v svoji fazi razvoja še kako potrebujejo.

    5. redna seja 28.2.2011

    Pobuda:

    Veliko mojih predhodnikov je podalo pobudo o ustanovitvi četrtnih mladinskih centrov v Mestni občini Maribor. V Mestni občini Ljubljana trenutno delujejo 4 četrtni mladinski centri,

    kjer vsakega dnevno obišče 30 – 50 mladih različnih starostnih skupin. V četrtnih mladinskih centrih so na voljo socialni delavci, ki izvajajo dejavnosti namenjenim mladim. V Mariboru lahko opazimo velik porast stanovanjskih naselij, zato je vzpostavitev četrtnih mladinskih centrov nujno potrebna. Prednost četrtnih mladinskih centrov je njihova neposredna bližina mladim v njihovi stanovanjski okolici ter izvajanje različnih delavnic, učne pomoči, športnih in ustvarjalnih aktivnosti, itd. Tako mladi aktivno in kreativno preživljajo svoj prosti čas, se družijo s svojimi sovrstniki in z raznimi delavnicami pridobivajo neformalno izobrazbo. Prostor je lahko namenjen tudi različnim nevladnim organizacijam, društvom in drugim, ki lahko prostor uporabljajo za svoje aktivnosti. Dajem svetniško pobudo, da skupaj z g. županom, predstavniki Urada za kulturo in mladino, mestnimi svetniki, novim vodstvom Mestnega mladinskega sveta Maribor obiščemo enega izmed četrtnih mladinskih centrov v Ljubljani in prenesemo primer dobre prakse v Maribor. Predlagam, da se ustanovitev četrtnih mladinskih centrov uvrsti med prioritetne programe Evropske prestolnice mladih, kar bo Maribor postal leta 2013.
    CMCpobuda
    Tudi mladi lahko sami pomagajo pri urejanju četrtnega mladinskega centra


  • Mestni svetnik Matevž Frangež

    MatevzFrangez »Vsak mora imeti enake možnosti, da si s svojim znanjem, delom in  
    ustvarjalnostjo zagotovi blaginjo zase in svojo družino in to srečo
    solidarno deli s skupnostjo, v kateri živi.«

    Matevž  Frangež je poslanec Državnega zbora Republike Slovenije
    kot član poslanske skupine Socialnih demokratov.

    S politiko se ukvarja vse življenje, najprej kot dijaški, študentski in
    mladinski aktivist, od 16. leta dalje pa tudi kot aktiven član
    slovenske socialne demokracije. V času mladinskega udejstvovanja je skupaj s sodelavci ustanovil več neprofitnih organizacij in dejavnosti za dijake, mlade in študente. Bil je prvi predsednik Dijaške skupnosti Maribor in Mestnega Mladinskega sveta Maribor, bil pa je tudi pobudnik ustanovitve največje nevladne mreže za brezplačno pravno pomoč (Zavod PIP), solidarnostnega sklada za pomoč socialno ogroženim študentom, študentske založbe Litera in mreže študentskih multimedijskih centrov. Bil je generalni sekretar in kasneje predsednik Študentske organizacije Univerze v Mariboru in soavtor študentske ustave, s katero se je v polni meri vzpostavila Študentska organizacija Slovenije.

    Od leta 2002 je mestni svetnik v Mestnem svetu Mestne občine Maribor, v prvem mandatu je bil tudi vodja svetniške skupine Socialnih demokratov. V Mestnem svetu je aktiven predvsem na področju komunalnih gospodarskih javnih služb, trajnostnega razvoja, gospodarstva, mladine in socialnih vprašanj. Leta 2009 so ga novinarji mariborskih medijev razglasili za najaktivnejšega mestnega svetnika.

    V stranki je opravljal več zadolžitev na lokalni in nacionalni ravni. Dva mandata je deloval kot podpredsednik mariborske stranke, bil je tudi član predsedstva Socialnih demokratov na nacionalni ravni, predtem pa tudi predsednik sveta Mladega foruma. Skupaj s prijatelji iz Mladega foruma je leta 2005 sooblikoval pohod mlade generacije v vrh stranke in skozi politično, programsko in tudi oblikovalsko delo sooblikoval zmagovit pohod stranke do večinskega zaupanja javnosti v letu 2008. Aktivno je sodeloval v procesu kul politike, ki je vodila do novega strankinega programa 'Slovenija v vrhu sveta' in pri pripravi alternativnega vladnega programa SD za obdobje 2008 – 2012. V letu 2007 je vodil mariborski volilni štab predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka.

    V Državni zbor je bil izvoljen 21. septembra 2008. Je podpredsednik Odbora za zadeve Evropske unije in član odborov za gospodarstvo ter za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj. Prepričan je, da je gospodarska in finančna kriza razkrila številne strukturne slabosti slovenske družbe, ki skupaj s podnebnimi spremembami silijo k oblikovanju novega razvojnega vzorca za pospešen trajnostni razvoj. Podnebne spremembe in družbene spremembe (gospodarstva, šolstva, javne uprave) za večjo konkurenčnost in trajnostno gospodarstvo so osrednje teme, s katerimi se ukvarja.

    Živi v Mariboru skupaj s svojo Marino in psom Lučem. Ljudje, ki ga poznajo, pravijo, da zna predano zastopati interese in potrebe ljudi, da je dober govornik in da zna povezovati različne poglede v skladne celote. Zna se nasloniti na strokovnjake in med različnimi možnostmi uskladiti pametne kompromise.

  • Pobude in vprašanja Bojan Horvat

    20.seja: 28.10.2008

    vprašanje:

    Pred časom je mestni svet sprejel sklep o dokapitalizaciji Casinoja Maribor d.d.. Ker je predlagana prisilna poravnava, sprašujem: Ali je bila dokapitalizacija uspešna in kaj je s sredstvi, ki jih je Mestna občina Maribor vložila v postopek dokapitalizacije?

    21.seja: 10.11.2008

    vprašanje:

    Novinar Miha Šoštarič je dne 05.11.2008 v dnevniku Večer, v članku, ki se ukvarja s problematiko odlagališča odpadkov v Ormožu, med drugim zapisal:

    »Pri predstavitvi projekta v mariborskem mestnem svetu pa naj se ne bi držali dogovora. Ustvarja se podoba, da bi bila sežigalnica in mehansko – biološka obdelava odpadkov v Mariboru, v Ormožu pa bi bilo odlagališče ostanka odpadkov. Torej tisto, kar ostane pri tej obdelavi in sežigu. Takšnega dogovora ni bilo,« je ormoški župan komentiral zapisano v Večeru po seji mestnega sveta v Mariboru.

    Skupaj z občinsko upravo zdaj pripravlja spremembo prostorskega plana za ormoški glinokop, kjer naj bi bil v prihodnje sodoben regijski center. Spremembo plana mora potrditi občinski svet, Sok pa je prepričan, da bo realiziran tudi prvotni projekt, ki ga sedaj želijo v Mariboru spreminjati.«

    Ker gre za izjave ormoškega župana Alojza Soka, je možno utemeljeno podvomiti v iskrenost in resničnost večkratnih izjav in zagotovil mariborskega župana in podžupana, ki področje komunale pokriva, da je sistem ravnanja z odpadki, tako kot je predlagan, možno realizirati, saj so dogovorjene rešitve za vse faze. Pri tem je bila lokacija v Ormožu predstavljena kot trajno končno odlagališče ostankov odpadkov, ki bodo nastali po obdelavi odpadkov v Mariboru.

    Zato sprašujem, na osnovi čigavih zagotovil sta tako župan Franc Kangler kot podžupan Danilo Burnač, mestnim svetnicam in svetnikom zatrjevala, da je dopolnjen program ravnanja z odpadki možno realizirati v predstavljenem konceptu, ki predvideva odlaganje ostankov po obdelavi v Ormožu in v kakšni obliki ter pod kakšnimi pogoji so bila ta zagotovila dana? Želim pisni odgovor in se zanj že v naprej zahvaljujem.

    23.seja: 19.12.2008:

    vprašanje:

    Kaj bo storila mestna uprava na čelu z županom, da bodo izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev evropskih sredstev, potrebnih za realizacijo projektov, povezanih s celovitim ravnanjem z odpadki, in na ta način odpravila sume in dvome, ki so nastali v času pridobivanja nekaterih zemljišč.

    Vemo, da celovit sistem ravnanja z odpadki, ki smo ga nekako v konceptu podprli v lanskem letu, zahteva tudi ustrezen pristop. Ker se pri tem tudi poskušamo potegovati, vsaj v enem delu za pridobitev evropskih sredstev, obstajajo tudi pogoji, ki jih je potrebno predhodno izpolniti. Dovolite, da na kratko nekako poskušam to povzeti - v tem konkretnem primeru gre za po nekih ocenah približno 50 milijonov evrov, polovico od tega bi recimo pripadlo temu našemu projektu in pogoji so naslednji: da bo izbrana ustrezna tehnologija, da bo urejeno končno odlagališče, če bo kaj na koncu potrebno odlagati, in da pri celem postopku ni nobenega suma o kakšnih čudnih dejanjih predvsem v smislu suma na korupcijo. In zato postavljam čisto kratko vprašanje – kaj bo mestna uprava oz. župan povzel, da bodo izpolnjeni vsi trije pogoji.

    24.seja: 26.1.2009

    vprašanje:

    V zadnjem času se ob različnih priložnostih ponovno odpirajo različna vprašanja povezana z izgradnjo zahodne obvoznice. Ko smo 23. januarja 2009 na Odboru za finance obravnavali gradivo Izvzem parcel iz javnega dobra in zamenjava parcel ¸na parceli potrebni za izgradnjo zahodne obvoznice, se je pojavilo vprašanje, kako gradnja napreduje in kakšna je načrtovana dinamika njene izgradnje. Ker od predstavnika Urada za komunalo, promet, okolje in prostor nisem dobil popolne informacije, postavljam naslednje svetniško vprašanje:

    Kako napreduje izgradnja zahodne obvoznice od krožišča na Lackovi cesti do njenega priključka na mestno vpadnico iz smeri Hoč, in ali je res, da Mestna občina Maribor nima dovolj finančnih sredstev za odkup zemljišč na etapi od krožišča na Lackovi cesti do krožišča na Kardeljevi cesti in bo zaradi tega nadaljevanje izgradnje zastalo, kljub temu, da so sredstva, ki jih prispeva Republika Slovenija v državnem proračuna za leto 2009, zagotovljena. Želim pisni odgovor.

    28.seja: 25.5.2009

    vprašanje:

    Športna društva se že vse leto 2009 soočajo s finančnimi težavami, ki izhajajo v precejšnji meri iz vsesplošne krize. Večina društev je odvisna predvsem od skromnih donacij, ki jih športni delavci s svojo iznajdljivostjo in vztrajnostjo uspejo pridobiti od gospodarskih družb. Pomemben del sredstev, ne glede na njihovo višino, predstavljajo tudi sredstva, ki jih uspejo pridobiti na javnih razpisih lokalnih skupnosti, v našem konkretnem primeru MOM. Še toliko bolj so ta sredstva pomembna v času, ko je donacij malo, ali pa jih sploh ni. Smo že skoraj na polovici leta 2009 javni razpis MOM za financiranje športa je že zdavnaj končan, sredstev pa ni. V ilustracijo naj navedem, da je kolesarsko društvo Branik vlogo oddalo 5. januarja 2009 in do danes ni prejelo še nobenega odgovora. Po informacijah ostalih športnih društev je tudi pri njih enako stanje. V preteklosti smo sredstva, ki so bila odobrena prejemali po dvanajstinah, danes pa ne vemo niti tega, če sredstva sploh bodo, kar je zaradi dejstva, da je bil proračun za leto 2009 sprejet že lani, nerazumljivo. Za to sprašujem, zakaj še danes ni odgovorov na vloge, ki so  bile posredovane uradu za šport?  Kdaj bodo športna društva izvedela kakšna je usoda njihovih vlog?  Kdaj bodo odobrena sredstva društva dobila na svoje račune? Kaj bo župan MOM storil, da se tovrstno za športna društva nerazumljivo stanje v prihodnje ne bo več ponovilo? Prosim za pisni odgovor.

    34. seja: 22.2.2010

    pobuda:

    Mestna občina Maribor je odgovorna tudi za razvoj infrastrukture na področju primarnega zdravstvenega varstva. Za ta namen je bilo v različnih obdobjih vloženih kar precej sredstev. Kljub temu pa občanke in občani še vedno ugotavljajo, da se je čas v nekaterih prostorih Zdravstvenega doma Maribor ustavil. Konkretno naj navedem primer iz enote Tabor na Jezdarski ulici. Tam se starši in otroci (bolni in tisti, ki so prišli na pregled) gnetejo v enem prostoru in seveda je na ta način možnost dodatnih okužb višja kot pa bi bilo v primeru ločenih prostorov za tiste, ki so bolni in tiste, ki so prišli na pregled po zdravljenju ali pa iz preventive. Prav tako so razmere pereče kar se sanitarij tiče. Po opozorilu na tovrstne razmere, ki so ga na Zdravstveni dom Adolfa Drolca naslovili nekateri posamezniki, so jim tam odgovorili, da je za takšne razmere kriva MOM, citiram: "… se zelo dobro zavedamo situacije, stavba je res dotrajana, obnove žal niso možne, zato že vrsto let naše vodstvo opozarja MOM, da nujno potrebujemo nove, večje in sodobnejše prostore, vendar kot lahko pacienti vidijo in občutijo je zaenkrat vse zaman."

    Takšen odgovor Zdravstvenega doma po mojem mnenju meče senco na delo odgovornih oseb na MOM in seveda posredno tudi na delo Mestnega sveta, kjer se iz leta v leto v okviru sprejemanja proračuna načrtujejo tudi sredstva za razvoj primarne zdravstvene mreže. Zato dajem pobudo, da mestna uprava skupaj z ZD Adolfa Drolca opravi identifikacijo in analizo kritičnih točk v primarni zdravstveni mreži ter izdela akcijski načrt za njihovo sanacijo.

    Na ta način bomo prišli do ugotovitev, koliko sredstev je potrebnih za sanacijo trenutnega slabega stanja in v kolikšnem času je le ta izvedljiva.

    vprašanje:

    V preteklosti sem se že večkrat dotaknil problematike dinamike izgradnje cestnega omrežja v MOM, katerega funkcija je preusmeritev tranzita iz mestnih ulic na sodobnejše prometnice. Deležen sem bil optimističnih odgovorov in obljub. Tako verjetno tudi tisti občani, ki jih ta problematika neposredno prizadene. V vmesnem času se je zgradilo kar nekaj odsekov cest, ki so bile koncipirane že pred desetimi leti in prav tako njihova dinamika izgradnje. Žal pa moram ponovno ugotoviti, da koncept sicer še stoji medtem, ko je dinamika zastala. Zato smo vedno znova priče negodovanju skupin prizadetih posameznikov pa naj si gre za tiste, ki bodo morali za izgradnjo prodati svoja zemljišča ali za tiste, ki komaj čakajo, da se bo tranzit izpred njihovih bivališč preusmeril na sodobnejšo in okolju bolj prijazno prometnico. Zadnji tovrstni dogodki so se zgodili v Radvanju in na Studencih. Ker ne razumem, zakaj je potrebno za nadaljevanje izgradnje sodobnih prometnic – obvoznic v Mariboru venomer zaostrovati razmere v posameznih okoljih in povzročati hudo kri, mestno upravo in župana sprašujem:

    "Kaj se dogaja z odkupi zemljišč za južno obvoznico v Radvanju in Razvanju, kakšna je planirana nadaljnja dinamika njene gradnje in kdaj se bo začela izgradnja podaljška Ceste Proletarskih brigad do priključka na državno cesto Maribor - Ruše?".

  • Pobude in vprašanja Anton Gačnik

    13. seja: 12.11.2007

    pobuda:

    Pobuda se nanaša na izvajanje določb Zakona o javno zasebnem partnerstvu. (Ur. l. RS št. 310-01/06-8/1, Ljubljana, dne 23. novembra 2006).

    Zakon o javno zasebnem partnerstvu v prehodnih določbah določa tudi statusno preoblikovanje sedanjih izvajalcev gospodarskih javnih služb. Status javnega podjetja (in s tem možnost opravljanja gospodarske javne službe po neposredni pogodbi) lahko ohranijo samo tisti izvajalci gospodarskih javnih služb, katerih edini lastnik je država ali občina (odvisno od narave gospodarske javne službe).

    Preoblikovanje mora biti izvedeno v roku enega ozirom treh let po uveljavitvi določb tega zakona. Enoletni rok za izvedbo nalog po določbah tega zakona poteče v februarju 2008, kar zahteva od občinske uprave hitro in predvsem dovolj strokovno pripravo gradiva za odločanje mestnega sveta. S tem je namreč povezana tudi odločitev o obliki izvajanja gospodarskih javnih služb v Mariboru (javna podjetja v lastni občine, koncesija).

    Navedeni zakon v 145. členu določa prenos infrastrukture na državo oziroma občino. Zakon o gospodarskih javnih službah namreč določa lastništvo države oziroma občin nad gospodarsko infrastrutkturo, namenjeno izvajanju gospodarskih javnih služb.

    Župan Mestne občine Maribor naj najkasneje do konca novembra predloži mestnemu svetu načrt aktivnosti za uveljavitev določb Zakona o javno zasebnem partnerstvu, ki se nanašajo na preoblikovanje vseh podjetij, ki opravljajo gospodarske javne službe.

    Načrt naj obravnava naloge iz Zakona o javno zasebnem partnerstvu v celoti, kar pomeni najmanj:

    • Predlog izvajanja gospodarskih javnih služb v Mariboru po uveljavitvi Zakona o javno zasebnem partnerstvu
    • Prelog preoblikovanja sedanjih izvajalcev gospodarskih javnih služb
    • Predlog postopkov prenosa infrastrukture v last občine
    • Poročilo o stanju infrastrukture za opravljanje posamezne gospodarske javne službe v Mariboru in urejenost evidenc.

    vprašanje:

    Svetniško vprašanje postavljam županu in mestni upravi.

    Vprašanje je sestavljeno iz glavnega vprašanja in nekaj podvprašanj, ki bodo mogoče lažje razjasnila osnovno vprašanje.

    1. Ali je nakup delnic JP Nigrad, d.d. s strani JP Toplotne oskrbe Maribor d.o.o. zakonit in predvsem gospodaren?

    V zadnjem času, in tudi na zaprtem delu 13. seje mestnega sveta MOM, se pojavlja dvom, ali je nakup delnic podjetja Nigrad preko drugega javnega podjetja zakonit in tudi ekonomsko upravičen. Zato bi prosil, da mi odgovorite še na naslednja podvprašanja, ki se navezujejo na osnovno vprašanje in sicer:

    1.1. Iz katerih sredstev kupuje JP Toplotna oskrba Maribor delnice v tem trenutku?

    Mestni svet MOM, ki je tudi v funkciji Skupščine JP TOM Maribor, je v mesecu juniju 2007 namreč sprejel sklep, da se presežki (dobiček) iz poslovnega leta 2006 v višini 418.745 EUR prenakaže v proračun MOM in nameni kot namenski vir. Predvidevam, da je bilo mišljeno za izgradnjo, širitev in posodobitev toplotnega omrežja v Mariboru, s čemer bi dosegli povečano štev. priključkov in posledično znižanje cene ogrevanja. Del sredstev v višini 108.496 EUR pa ostane v JP TOM kot nerazporejen dobiček.

    1.2. Ali se kupujejo oz. so se omenjene delnice kupile iz sredstev tekočega poslovanja ozirom neporabljenih sredstev amortizacije, kar je bilo v letu 2006 kar cca 402.784 EUR?

    Če je to res, pomeni, da je s ceno storitev daljinskega ogrevanja in porabo namenskih sredstev nekaj hudo narobe.

    V Zakonu o gospodarskih javnih službah (2. člen 2. odstavek) jasno piše, da je pri zagotavljanju javnih dobrin pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb, zato smo v preteklosti že sprejeli sklep, da se za določen čas za 10% zniža cena ogrevanja za občane. Na ta način smo dejansko upravičevali vlaganja v kogeneracijo saj smo že takrat napovedovali, da bomo z boljšo izkoriščenostjo osnovnega energenta (plin) zniževali osnovno ceno ogrevanja in cene ogrevanja napravili konkurenčne. Cilj je namreč povezati čim večji del mesta v sistem daljinskega ogrevanja in na ta način tudi sanirati zrak v mestu.

    Menimo pa, da bi lahko v sedanjem času, ko je zima pred vrati in ko imamo sorazmerno visoko inflacijo in se zaradi dvigovanja cen nafte in plina na svetovnem trgu posledično draži ogrevanja, pomenilo zniževanje cene na osnovi predvidenih dobičkov, blažilni učinek vsakodnevnih podražitev.

    Tako bi Mariborčanke in Mariborčani lažje prenesli splošno draginjo, s katero so v zadnjem času soočeni, mestni svet pa bi pokazal, da res hoče pri cenah komunalnih storitev slediti cilju zadovoljevanja javnih potreb, ne pa ustvarjanju dobička v JP, kar seveda ni cilj JP.

    1.3. Po kakšni ceni kupuje JP TOM delnice JP Nigrad d.d.?

    V predlogu rebalansa proračuna za leto 2007 predvidevate, da se bodo delnice Nigrada kupovale po ceni 24,37 EUR, kot je dejanska knjigovodska vrednost delnice. V medijih pa se pojavljajo ugibanja, da se delnice kupujejo po ceni 32-35 EUR. Kdo po pokril razliko v ceni TOM-u in ali bo TOM to razliko v ceni knjižil kot svoj strošek in na ta način zmanjšal dobiček v letu 2007? Pri nakupu 28.700 delnic kot se predvideva bi lahko ob neugodnem nakupu znašala ta razlika več kot 300.000 EUR to pa je blizu dobičku iz leta 2006, ki ga je ustvarilo JP TOM. Z nakupom delnic pa bi povečali delež samo na 57%, a s tem deležem ne bi mogli samostojno upravljati v JP Nigrad d.d.

    1.4. Ali je res župan dal pisno navodilo direktorju JP TOM za dejanja, ki so v nasprotju s sklepi MS, ZJGD in predlogom nadzornega sveta JP TOM?

    Izjava direktorja JP TOM v dnevniku Večer namreč namiguje na to dejstvo, da je bil direktor na nek način prisiljen storiti dejanje nakup delnic drugega komunalnega podjetja.

    Z odgovori na podvprašanja si bomo v svetniški skupini Socialnih demokratov zagotovo znali odgovoriti na tisto prvo vprašanje, ki ga dejansko postavljamo. V primeru, da se bo izkazalo, da so naše ugotovitve pravilne, in to pomeni nezakonitost v poslovanju JP TOM in prekoračitvi pooblastil župana, bomo v svetniški skupini SD razmislili o nadaljnjih ukrepih.

    Sprašujemo predvsem zato, ker so informacije nepopolne in lahko tudi zavajajoče. Na mestnem svetu pa imamo priložnost, da zvemo pravo resnico.

    Prosim za pisni odgovor.

    15.seja: 4.1.2008

    vprašanje:

    Dopolnitev svetniškega vprašanja št. 79, ki je bilo podano na 13. seji MS MOM.

    Odgovor, ki ga je posredoval župan g. Franc KANGLER nam potrjuje kako smo imeli prav, da smo izpostavili problem nakupa delnic JP Nigrad s strani JP TOM Maribor.

    Župan se je izognil odgovor Ali je nakup delnic JP Nigrad d.d. s strani JP TOM d.o.o. zakonit in predvsem gospodaren.

    V svojem odgovoru navajate, da je bil nakup delnic realiziran iz trenutno razpoložljivih likvidnih sredstev, ki se pojavljajo izven ogrevalne sezone. Žal smo danes priča prav tako likvidnostnim težavam tega javnega podjetja, ki sedaj opozarja mestno upravo, da mora najeti likvidnostnim premostitveni kredit, da bo lahko sploh posloval. To je nedopustno in tudi nezakonito, saj javnemu podjetju ni dovoljeno iz likvidnostnih sredstev vlagati v kapitalske ali finančne naložbe in s tem ogrožati tekoče poslovanje.

    Zagotovo pa tudi nakup delnic ni gospodaren, saj je iz podatkov, ki ste jih posredovali v odgovoru, nakup delnic v JP TOM bil po višjih cenah, kot je to planirano v rebalansu Proračuna MOM. Po naših podatkih pa so se delnice dejansko kupovale po višjih cenah zato dvomimo v korektnost posredovanih podatkov. Res pa je, da tudi delnice niso več tisto »vroče blago« za katerega bi se splačalo boriti tudi z višjo ceno. Sedanji nakup delnic je bistveno nižji kot je bil pred časom. Na nesmotrnost takšnega kupovanja smo opozorili že pri vseh informacijah o JP Nigrad d.d. ko smo obravnavali to problematiko. Javno podjetje, ki je bilo pri nakupu delnic samo posrednik, pa vas sedaj prosi, da bi odkupili vsaj del delnic saj s tem priznava, da je bil nakup dejansko samo špekulacija za javno podjetje pa slaba naložba.

    Sled vsega Svetniška skupina daje pobudo, da se skliče izredna skupščina JP TOM, in obravnava na skupščini problematiko delovanja javnega podjetja, ki je sedaj zašel z nesmotrnim in nezakonitim nakupom delnic drugega JP v finančne in poslovne težave.

    Direktor JP TOM mora za skupščino pripraviti celotno informacijo o nakupu delnic, ekonomske učinke takšnega nakupa in program in ukrepe, ki jih bo sprejel nadzorni svet JP TOM, da bo saniral tisto, kar je s svojim sklepi zgrešil.

    Za izredno skupščino pa naj uprava pripravi sklep o razrešitvi nadzornega sveta in direktorja družbe, ker so delovali v nasprotju s sprejetimi akti družbe in s svojim načinom dela postavili pomembno javno podjetje v Mariboru v težave pri poslovanju.

    23.seja: 19.12.2008:

    vprašanje:

    V javnosti se pojavljajo različne informacije glede pridobivanja evropskih sredstev v času županovanja g. Borisa Soviča in v času županovanja g. Franca Kanglerja. Predlagam, da mestna uprava pripravi spisek vseh podpisanih pogodb za čas mandata g. Soviča od leta 1998 – 2006 in vseh podpisanih pogodb za čas mandata g. Kanglerja od leta 2006 - 2008, ne glede na to od kdaj so bile oz. bodo realizirane. In drugo vprašanje: koliko projektov je pripravila Mariborska razvojna agencija, ki so bili financirani iz evropskih razvojnih skladov in so bili uresničeni v Mestni občini Maribor?

    30.seja: 10.7.2009

    pobuda:

    Mestni upravi dajem pobudo, da se na parceli št. 2188 k.o. Maribor – Grad izgradi oz. postavi trajni plavajoči objekt s ciljem revitalizacije reke Drave in njenega nabrežja na območju mesta Maribor. Na podlagi anketiranja Mariborčanov je že doslej pridobljen pozitiven vzorec za svetniško pobudo, da mestna uprava ob Lentu na reki Dravi vzpodbudi in podpre gradnjo različnih plavajočih objektov. S tem bi tudi lahko ciljno implementirali kulturo našega mesta in pridobili nove gostinsko – turistične objekte, plavajoče poslovne prostore in morebiti priveze za plovila, amfiteater, itd. Po mojem vedenju je bil že izražen interes po izgradnji enega podjetja s svojimi partnerji in dana vloga povezana z objekti na vodi in plavajočimi platformami pa s strani MOM niso prejeli odgovora, čeprav se da ugotoviti, da v upravi pri odgovornih obstaja pozitiven odnos do dane iniciative.

    32. seja: 26.10.2009

    pobuda:

    Območje Slovenije je zaradi geološke pisanosti, morfološke razgibanosti in raznolikih podnebnih razmer močno podvrženo naravnim eksogenim procesom. Škode zaradi zemeljskih plazov v Sloveniji je v zadnjih letih 100 milijonov evrov. Razumevanje zemeljskih plazov predstavlja osnovo za učinkovito spopadanje z njihovimi posledicami oz. preprečevanje njihovega škodljivega vpliva. V tem smislu dajem pobudo, da v Mestni občini Maribor pristopimo k izdelavi geološke karte plazov, ker je naše širše področje najbolj podvrženo temu pojavu. Taka geološka karta bi imela praktično vrednost, saj lahko predstavlja osnovo za ravnanje s prostorom in glede tega več možnosti za pridobitev raznovrstnih sredstev iz naslova sanacije plazov in ukrepanja ob takih elementarnih nezgodah, kot so bili plazovi v Mestni občini Maribor, lahko navedem GMS – 641, ki  smo ga obravnavali na zadnji seji mestnega sveta, kjer smo tudi ugotavljali, da bi lahko država pristopila in dala več pomoči za sanacijo.

    34.seja: 21.12.2009

    Moje vprašanje bo kratko, zadeva pa pomembno področje. In sicer glasi, kdaj bo uprava mestnemu svetu  predlagala v sprejem proračun za leto 2010. Proračun je podlaga za financiranje proračunskih uporabnikov in je osnovni najpomembnejši akt v tekočem letu. Če proračun ni sprejet, se uporabljajo zakonska določila po uporabi proračunskih dvanajstin posameznega proračunskega uporabnika glede na predhodno leto in to za čas začasnega financiranja. Zato je za posamezne proračunske uporabnike dobro, da čim prej sprejmemo odlok o proračunu za leto 2010, da opredelimo trošenje sredstev za redne naloge in investicijska vlaganja. Predvsem zaradi slednjega je dobro, da je poslovno leto čim daljše. Dobro je vedeti in opredeliti vlaganja v prednostne naloge in projekte, kot sta EPK in Univerzijada. Seveda so še drugi projekti, ki pa jih sedaj nisem posebej navajal. Posebej pa bi opozoril, da nekateri proračunski uporabniki že opozarjajo na težave, če  proračun ne bo pravočasno sprejet, zato je to vprašanje eno od prednostnih v mestu Maribor.

  • Pobude in vprašanja Vinko Mandl

    2. seja: 2.2.2007

    Vprašanje:

    Svetniška skupina socialnih demokratov v mestnem svetu je predlagala, da naj Slovenija pri kandidaturi za sedež nadzornega organa Galilea ponudi lokacijo v Mariboru, saj bi bila na ta način ponudba izvedljiva in kakovostna. Kot je bilo razbrati iz Večera (14.12.2006), se je na to odzvalo ministrstvo za promet, ki ga vodi predstavnik SLS. Čeprav v izjavi navajajo, da bi naj pri vprašanju sedeža nadzornega organa Galilea upoštevali zahtevna merila, pa njihova argumentacija vzbuja resne dvome. Med prednosti Ljubljane, ki so ga očitno že ponudili kot potencialni sedež navajajo: ugodnejšo lego na križišču med 5. in 10. koridorjem, bližino letališča, bližino visokotehnološkega parka Brdo pri Kranju. Če želi Slovenija res uspeti s kandidaturo za sedež nadzornega organa Galilea, mora pristojno ministrstvo utemeljevati svoje predloge bolj konkretno in verodostojno. Menimo, da je kandidatura Univerzitetnega mesta Maribor vsekakor utemeljena in utemeljeno pričakujemo, da bo ministrstvo to upoštevalo.

    Postavljamo vprašanje ali je župan mesta Maribor že podal Vladi RS oz. ministrstvu za promet ponudbo, da bi Maribor gostil sedež Galilea in v kolikor ne, dajem pobudo, da Mestna občina Maribor to nemudoma stori. Predlog dajemo zato, da bi Vlada Republike Slovenije lahko pripravila čim bolj verodostojno in izvedljivo ponudbo. Predlagamo, da Mestna občina Maribor ponudi na razpolago potrebna zemljišča v neposredni bližini znanstvenega parka na območju Mestne četrti Tezno. Predlog je utemeljen iz več vidikov. Navajamo nekaj dejstev v zvezi z lokacijo Maribor:

    • Maribor leži na križišču X.a in V. prometnega koridorja; predlagana lokacija za sedež nadzornega organa je manj kot 100 m oddaljena od avtocestnega priključka in železnice,
    • v bližini sta po avtocesti direktno dostopni dve schengenski letališči, prvo je oddaljeno manj kot 14 km,drugo 40 km,
    • v polmeru 100 km sta  še dve mednarodni letališči,
    • v razdalji 200 m od lokacije je tehnološki park v nastajanju, v razdalji 1.000 m pa že delujoča visokotehnološka podjetja (informatika, energetika); v neposredni bližini je sodobno opremljen kongresi center Habakuk.

    V prid utemeljenosti lokacije govorijo tudi naslednji razlogi:

    Šolstvo: Maribor je univerzitetno mesto z razvitimi vzgojnimi in izobraževalnimi programi na vseh nivojih od vrtca do študija za pridobitev doktorata.

    Zdravstvo: tukaj je največja splošna bolnišnica v državi z nastajajočim univerzitetnim kliničnim centrom.

    Šport in kultura: največji zimskošportni center v državi, obsežna športna in kulturna infrastruktura ter odmevni kulturni projekti.

    Stanovanja: v teku je obsežna stanovanjska gradnja visoko kakovostnih stanovanj v neposredni bližini nakupovalnih, izobraževalnih, športnih in kulturnih objektov.

    Varnost: gre za eno najvarnejših mest v tem delu Evrope.

    11. seja: 18.7.2007

    pobuda:

    Moja pobuda je v prvi vrsti namenjena vodstvu mariborske občine, vsem svetnicam in svetnikom in tudi vsem ostalim zbranim v dvorani ter vsem, ki nas gledajo in poslušajo. Veste, da smo ta vikend bili priča velikemu globalnemu dogodku Life Earth, kjer je bil podan poziv zemljanom, ljudem, da se naj o pomenu globalnega segrevanja ozračja zamislimo in tudi reagiramo. Zato vas pozivam oz. dajem pobudo, da vsak izmed nas posadi še v tem letu vsaj eno drevo. Hvala.

    13. seja: 12.11.2007

    pobuda:

    Imam pobudo, da se, preden se sprejemajo novi sklepi v zvezi z javnim podjetjem Nigrad ter preden se izvršujejo že sprejeti, mestnemu svetu MOM kot predstavniku lastnika omogoči vpogled v delniško knjigo s primerjavo stanja na 31.12.2006 s stanjem 31.10.2007, da se ugotovi kdo je v tem času kupoval in prodajal delnice.

    27.seja: 20.4.2009

    pobuda:

    Maribor je kot turistično središče eno izmed tistih mest, ki ne izkorišča vseh svojih potencialov in eden takšnih potencialov je gotovo tudi staro mestno jedro. Še posebej z brežino reke Drave, ki mu pravimo Lent. Veliko družin in ljudi se čez vikend, še posebej v toplih dnevih odpravlja na enodnevne izlete, in mislim, da tukaj Maribor ni destinacija, za katero bi se z veseljem odločili, zato marsikateri Mariborčan odroma tudi v prestolnico ali pa v sosednji Gradec. Zato predlagam, da Zavod za turizem in prometni urad preučita mojo pobudo, ki se glasi, da bi se med vikendi od prvomajskih praznikov in tja do martinovanja zaprla Loška cesta, od vodnega do sodnega stolpa, tako kot je v času Festivala Lent, da bi se v mestu sprostila parkirna mesta, da ne bi bilo potrebno plačevati parkiranja, da bi se uredila parkirišča, ki so že obstoječa ali ob Tržnici in pa pod Titovim mostom, da bi Zavod za turizem in gostinci, ki so v centru mesta aktivni, našli skupni jezik in pripravili program za ta vikend, kajti to je lahko tud en dober sprožilec za promocijo projekta v sklopu evropske prestolnice kulture. Projekt bi pa lahko poimenovali urbani vikendi v Mariboru.

    34.seja: 22.2.2010

    vprašanje:

    Ulica heroja Nandeta
    Ulica heroja Nandeta za križiščem s Prekmursko ulico v smeri proti Brezju je nujna preplastitve in ureditve cestišča, še posebej pločnikov. Hoja ob cesti in vožnja s kolesom na tej povezovalni cesti med dvema mestnima četrtema, je v tem predelu tudi zaradi nepreglednega in ovinkastega odseka zelo nevarna. Tudi zato in zaradi šolske poti, so bile nameščene na križišču s Prekmursko ulico že pred časom hitrostne ovire. Izgradnja te prometne infrasturture je v planu komunalnih akcij Mestne četrti Tezno med glavnimi prioritetami že vrsto let, s tem je seznanjena tudi komunalna direkcija kot tudi vodstvo občine. Kdaj se bo uredilo cestišče oz. izgradil pločnik?

    pobuda:

    Križišče Zagrebška-Poljska
    Zagrebška cesta je ena izmed najbolj prometnih cest na Teznu in tudi ena pomembnejših povezovalnih cest v mestu, še posebej ker poteka skozi proizvodno-poslovni del (mimo kompleksa bivše Metalne) kjer je tudi ogromno tovornega prometa. V križišču z Poljsko ulico se navezuje na Ptujsko cesto in povezuje vstop v industrijsko cono bivše Metalne. Na vogalu se nahaja Knjižnica Tezno, do katere peš prihajajo otroci vseh starosti in morajo prečkati nevarno cesto brez prometne signalizacije. Semaforizirano križišče Zagrebška – Poljska je že več let v planu komunalnih akcij Mestne četrti Tezno med glavnimi prioritetami, s tem je seznanjena tudi komunalna direkcija kot tudi vodstvo občine, zagotovljeno je bilo, da bo na prometnem uradu pripravljena študija najbolj optimalne rešitve (križišče ali krožišče) in da bo projekt realiziran. Zato dajem pobudo, da za to investicijo zagotovite sredstva v proračunu 2010 in jo dokončate še letos.

  • Pobude in predlogi Joanna Bertoncelj

    2. seja: 2.2.2007

    Rak materničnega vratu je drugi najpogostejši rak pri ženskah v svetu, zaradi katerega je leta 2002 zbolelo pol milijona in umrlo 274.000 žensk. Rak materničnega vratu je še vedno, kljub nekaterim učinkovitim ukrepom, javno zdravstveni problem v Sloveniji. Po zadnjih podatkih registra raka, ki deluje na Onkološkem inštitutu, je v letu 2003 za rakom materničnega vratu na novo zbolelo 208 žensk, 55 pa jih je zaradi tega obolenja umrlo. Najpogosteje obolevajo ženske stare od 35 do 45 let. Obolevnost je v Sloveniji dokaj visoka, v letu 2003 je znašala 20,4 obolelih letno na 100.000 žensk, medtem, ko je v nekaterih evropskih državah znatno nižja (pod 10 obolelih letno na 100.000 žensk).

    Cepivo proti raku na materničnem vratu je pomembna novost na področju preprečevanja rakov rodil, saj je to prvo cepivo proti določeni vrsti raka. Cepivo je že odobrila Evropska agencija za vrednotenje zdravil (EMEA) za zaščito pred hudimi predrakavimi spremembami in rakom materničnega vratu, pred hudimi rakavimi spremembami zunanjega spolovila in pred genitalnimi bradavicami. Cepivo ščiti proti 4 tipom humanih papiloma virusov (HPV), ki so najpogostejši povzročitelji bolezni, ki se prenašajo pri spolnih odnosih. Kot zagotavljajo strokovnjaki je cepivo stoodstotno učinkoviti pri preprečevanju hujših predrakavih sprememb in raka na materničnem vratu. Indikacija temelji na dokazu klinične učinkovitosti cepiva v populaciji žensk v starosti 16 do 26 let in na dokazu imunogenosti cepiva v skupini otrok in mladostnikov od 9 do 15 let.

    Zaradi navedenega svetniška skupina Socialnih demokratov predlaga, da to problematiko na svoji seji obravnava Zdravstveni svet, županu in mestni upravi pa dajemo pobudo, da v predlogu proračuna za leto 2007 predvidijo sredstva za sofinanciranje cepljenja proti raku na materničnem vratu, in sicer za vsaj eno od potrebnih treh cepljenj. Menimo, da bo to vzpodbuda za starše. Verjamemo, da se vsi zavedamo, da je vsako življenje pomembno. Sedaj, ko se je pojavilo cepivo, menimo, da je potrebno mladim Mariborčankam takoj omogočiti dostop do cepiva. Predlagamo, da Mestna občina Maribor opozori državo, da cepljenje čim prej vključi v nacionalni program, vendar naj bo do takrat financiranje naloga občine, saj si nihče od nas ne želi očitati, da generacija otrok zamudi cepljenje.

    3. seja: 12.3.2007

    Vprašanje:

    Kakšen je zastavljen program nedavno sklenjenega koalicijskega sporazuma?

    Pobuda:

    Predlagam, da se v starem mestnem jedru Mestne občine Maribor  ponudi (ne)uveljavljenim svobodnim umetnikom zakup prostorov po netržni ceni.S tem prinesemo kulturo v mestno dogajanje in omogočimo ustvarjalcem tudi boljši materialni položaj.Ob tem je to čudovita turistična ponudba po vzoru nekaterih evropskih mest, kjer umetniki (od izdelovalcev nakita pa do slikarjev, risarjev,…) ponujajo raznolike izdelke od modnih dodatkov do spominkov za na steno. Omogočimo tudi turistične atrakcije kot so prisotnost na raznih delavnicah in opazovanje umetnikov pri delu, kar privablja radovedne poglede.Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo v 60. členu opredeli pojem podpore kulturnim projektom kot obliko javnega financiranja, ki je namenjena temu, da se omogoči izvedba posamičnih kulturnih aktivnosti, ki so v javnem interesu.

    V 61. členu, ki govori o financiranju kulturnih projektov, govori, da država oziroma lokalna skupnost skleneta z izvajalcem kulturnega projekta pogodba (iz 93. člena tega zakona) na podlagi javnega razpisa oziroma javnega poziva po postopku, določenem s tem zakonom. Javna sredstva za financiranje kulturnih projektov zagotavljajo tako država kot lokalne skupnosti, pri čemer je država pristojna za financiranje kulturnih projektov državnega pomena, lokalne skupnosti pa za projekte, ki so pomembni za njihovo območje.

    66. člen opredeljuje pristojnosti občin, da med drugim podpirajo ljubiteljske kulturne dejavnosti, vključno s tistimi, ki so namenjene kulturni integraciji manjšinskih skupnosti in priseljencev ter pokriva tudi druge kulturne potrebe prebivalcev, ki jih ugotovi s svojim programom za kulturo.

    Zatorej podajam pobudo, da mestna uprava poišče tiste objekte, ki so prazni, a v lasti MOM in jih preko razpisa nameni neuveljavljenim svobodnim umetnikom in s tem poskrbi za redno kulturno dogajanje v starem mestnem jedru.

    4. seja: 3.4.2007

    Pobuda:

    Kot je znano, je imelo 25 vrtcev v Sloveniji v svojih peskovnikih onesnaženo mivko. V večini vrtcev so mivko že zamenjali, v tistih, kjer tega še niso storili, pa so peskovnike pokrili, tako da se otroci ne igrajo v njih. Zanima me, ali so med temi vrtci tudi mariborski in ali so pristojne službe preverile vsebnost mivke, ne samo v vrtcih na območju Mestne občine Maribor, ampak tudi in vseh športnih igriščih, ki imajo za podlago mivko. Predlagamo, da Mestna občina Maribor pozove ustrezne službe, da opravijo te preiskave, in da seznanijo mariborsko javnost z ugotovitvami. Torej, če je kje sporna mivka, naj  se odstrani in zamenja z neoporečno. Če bodo  vsi rezultati neoporečni, bomo veseli,  da se bodo naši malčki in vsi ostali brez skrbi lahko zabavali na peščenih podlagah.

    Vprašanje:

    Zanima me, kako daleč je mestna uprava s pripravo in proučevanjem Odloka o mladini, kdaj ga lahko pričakujemo na odboru za socialo, zdravstvo in mladino ter kdaj na mestnem svetu.

    8.seja: 29.5.2007

    Pobuda:

    V svetniški skupini Socialnih demokratov želimo, da mestna uprava prouči in naredi seznam tistih športnih igrišč v Mestni občini Maribor, ki imajo za podlago beton oz. asfalt. Kot veste takšna podlaga zelo negativno vpliva na razvoj kosti otrok in mladostnikov, ki se sicer rekreirajo na teh igriščih.

    Ker vsi vzpodbujamo aktivno preživljanje prostega časa, še posebej s športnimi aktivnostmi, Socialni demokrati dajemo pobudo, da se omenjene podlage nadomestijo s posebnimi masami, z umetno travo, ali drugimi ustreznimi podlagami, odvisno pač za katero vrsto športne aktivnosti na posameznem igrišču gre. Prav tako se naj naredi izračun zamenjave in razpis za ustrezne ponudnike.

    Vprašanje:

    Zanima me, kako daleč je mestna uprava z vzpostavitvijo nove podtočke na spletni strani Mestne občine Maribor, pod točko Mestni svet, in sicer z naslovom Pobude in vprašanja mestnih svetnikov in svetnic ter odgovori mestne uprave.

    9.seja: 22.6.2007

    Pobuda:

    V zadnjem mesecu je ob dveh velikih nalivih na Meljskem hribu, na predelu, kjer stojijo Vinagovi vinogradi prišlo do plazenja in drvenja vode v dolino. Investitor oz. njegov izvajalec, ki je spremenil relief hriba, medtem ko je opravljal obnovitev vinograda je znižal del hriba za približno 7 metrov in ni poskrbel za ustrezno zaščito pred plazom, kar je razvidno iz posledic.

    Tako je ob prvem večjem dežju prišlo do vdora blata v kleti in ostale stanovanjske objekte bližnjih stanovalcev. Stanovalci so na to možnost opozarjali že od lanskega leta, a v tej smeri ni bilo storjeno nič, kar bi lahko nastalo škodo preprečilo. Z izgovorom, da so stvar delali strokovnjaki in da se izvajalec ne čuti krivega. Temu seveda ne more biti tako, saj je očitno bila storjena napaka in nasip ni bil dovolj velik. Hrib so že poskušali zatraviti, a zaradi obilice dežja trava ne obstane. Zatorej naprošam, da Mestna občina Maribor pozove lastnika naj nemudoma poskrbi za ustreznejšo zaščito, saj lahko predvidevamo še hujša neurja poleti. Strah ljudi ob vsaki kaplji dežja je upravičen, zato dajem pobudo, da za to poskrbi mestna občina ali pa le ta pozove upravitelja, da nemudoma sanira nasip, tokrat trajno, in ne samo z zemljo, ampak z ustreznejšo zaščito in materiali, ki so v takih primerih predvideni.

    13. seja: 12.11.2007

    pobuda:

    Ministrstvo za šolstvo in šport pripravlja spremembe in dopolnitve Zakona o vrtcih. Področje dejavnosti predšolske vzgoje ureja Zakon o vrtcih, ki je bil sprejet leta 1996 in do sedaj v manjšem obsegu trikrat noveliran: leta 2000, 2003 in 2005. V obdobju izvajanja zakona so se pokazale nekatere pomanjkljivosti, na katere opozarjajo občine kot ustanoviteljice vrtcev, na pomanjkljivosti opozarja zainteresirana javnost v javnomnenjskih anketah, še posebno težo ugotovljenemu dejanskemu stanju pa daje opravljena Revizija o zagotavljanju predšolske vzgoje v letih 2004 in 2006, ki jo je opravilo Računsko sodišče RS. Poglavitni cilji zakona so:

    -         doseči 90% delež vključenosti otrok drugega starostnega obdobja;

    -         zagotavljati kakovost predšolske vzgoje (vrtci in varstvo otrok na domu) v RS;

    -         sprostiti oblike predšolske vzgoje, ki do sedaj niso zaživele v praksi, in s tem povečati dostopnost predšolske vzgoje

    -         zagotoviti primerljive cenovne pogoje predšolske vzgoje v RS – cena ne sme biti ovira za vključitev otroka v vrtec,

    -         informacijska dostopnost – starši morajo imeti možnost pregleda stanja prostih mest v slovenskem prostoru,

    -         razbremenitev družin s plačili za vrtec, ki imajo v vrtec vključenega več kot enega otroka.

    Cilji temeljijo na strategiji za večjo dostopnost predšolske vzgoje:

    -         z normativnimi spremembami zagotoviti pestrost in polno realizacijo oblik predšolske vzgoje;

    -         s poudarjenim sofinancerskim vložkom pomagati k večjemu zagotavljanju prostorskih kapacitet;

    -         z vzpostavitvijo informacijskih sistemov povečati informiranost staršev o možnostih vključitve;

    -         z ukrepom razbremenitve družin z več predšolskimi otroki s plačili za vrtec.

     

    Cilj zakona pa je tudi, da se v naši državi poveča delež vključenosti otrok drugega starostnega obdobja na 90%. Bela knjiga je bila podlaga za sprejem šolske zakonodaje leta 1996 in je med cilji reforme šolskega sistema določila tudi cilj, da se zagotovi vključitev večine otrok od tretjega do šestega leta starosti v eno od oblik zunajdružinske vzgoje. V skladu s sklepi Evropskega sveta iz marca 2002 izhaja, da naj bi članice EU do leta 2010 dosegle 33% vključenosti otrok, mlajših od treh let starosti ter 90% vključenosti otrok, starih od treh let do vstopa v šolo v eno izmed oblik institucionalne vzgoje. Za dosego navedenega cilja, ki je uresničljiv tudi v naši državi ob pogoju, da bi se sedanji trend povečevanja, ki je bil povprečno 2,1%, zvišal na 3% letno, bi cilj lahko bil dosežen v letu 2010/11. Predlog zakona vključuje tudi rešitev, katere namen je, da se razbremeni družine, ki imajo v vrtec vključenega več kot enega otroka s plačili za vrtec, tako da država prevzame plačilo staršev za vse mlajše otroke, ki so vključeni v vrtec. Predstavnike Mestne občine Maribor sprašujem in naprošam za pisni odgovor, če lahko mestni svet seznanijo s strategijo mreženja vrtcev v MOM kot odgovor temu, da minister Zver podpira cilj 90% vključenosti otrok v 2. starostno skupino (zdaj je 63-65%). Tej viziji je namreč potrebno zagotoviti možnost v ustreznih kapacitetah, saj se rodnost v RS zvišuje, sicer počasi, a zanesljivo.

    vprašanje:

    Kdo je plačal oglas o 70% izpolnitvah županovih predvolilnih obljub v časopisu Dnevnik?

    18.seja: 2.6.2008

    pobuda:

    Ob lepem vremenu veliko Mariborčanov, pa tudi ostalih, preživlja lepe popoldneve ali proste dneve na svežem zraku, marsikdo se tudi športno udejstvuje, ne le sprehaja. In veliko športnih zanimivosti, aktivnosti in adrenalina ponuja mariborsko Pohorje. Peš ali s kolesom, vedno je zanimivo. A tudi drago, zlasti za kolesarje.

    Ob vzpodbujanju aktivnega rekreiranja v današnjem vrvežu, kjer nas večina sedi za računalnikom 8 ur na dan, komaj čakamo na sprostitev in oddih ter na to, da naredimo nekaj dobrega zase, za svoje telo in za zdravje. Nenazadnje je to cilj nas vseh, zdrav duh v zdravem telesu in živeti zdravo v zdravi družbi. Promoviranje Pohorja in ostalih mariborskih športnih parkov je dobrodošlo, prav tako ponudbe za vsakega posameznika nekaj.

    Če želimo s krožno kabinsko žičnico ali po domače – gondolo – na vrh Pohorja moramo odšteti kar 7 €. Če pa smo ljubitelji kolesarjenja pa odštejemo še dodatne 4 € za prevoz kolesa. In to le za to, da ga delavec ob startu gondole dvigne na kavelj in ga na cilju spusti dol, pa še to ni nujno, saj lahko to storimo sami in ne zgodi se malokrat, ko prav to snemanje, na in s kavlja, tudi opravimo sami, saj so gorska kolesa draga, delavci pa zelo neprevidni. Torej je skupna cena 11 € za prevoz na vrh.

    Zato vsekakor prosim za obrazložitev tako visoke cene za vožnjo s kabinsko žičnico in predvsem za ceno 4 € kolo. Moja pobuda je, da se cena za kolo vsaj prepolovi, če ne izniči. Ob takih cenah si marsikdo ne bo več privoščil izleta s kolesom in zdrave rekreacije. Verjemite, veliko je študentov in tudi starejših ljudi, ki kolesarjenje po Pohorju potrebujejo, a se za tako ceno raje odpeljejo kam drugam.

    20.seja: 28.10.2008

    pobuda:

    Želeli bi,  da nam pripravite tabelarni prikaz vseh pobud in vprašanj po svetniških skupinah. Ne to, kar sicer že prejemamo, ampak tabelarni prikaz, ki naj  vsebuje: naslov pobude, ali je bila pobuda realizirana in če pobuda ni bila realizirana v stavku ali dveh, zakaj ni bila realizirana. Ne dolgih romanov in prepisov pobud, ampak kratko in jedrnato. Seveda za obdobje zadnjih dveh let.

    21.seja: 10.11.2008

    pobuda:

    Na 20. seji MS sem podala pobudo, da se mi dostavi tabelarni prikaz vseh pobud in vprašanj za obdobje tega mandata, sestavljen iz treh stolpcev. Prvi: naslov pobude, drugi: ali je pobuda realizirana in tretji: zakaj ni bila.

    V odgovoru na mojo pobudo ste povzeli stavke, ki sem jih sama na seji izrekla, in sicer prav to, kar sem že povedala, da vem, da dobivamo vsake tri mesece vse pobude, da sama ne želim tega, ampak želim tabelarni prikaz pobud. Kajti, če bi dobila to, bi lahko sledila naslednja pobuda, ki je bila izrečena ne malokrat, in sicer, da bi se pobude objavile na spletu. V tabelarnem prikazu bi bilo to vsekakor lažje. Najbrž bi zato bila zadolžena piarovka občine, ki bi tako lahko v tabele samo dodajala pobude in vprašanja, ob tem pa bi morda vsaj spletna stran izgledala bolj ažurno kot izgleda danes.

    Zatorej še enkrat prosim za tabelarni prikaz pobud in upam, da mi v dogovor ne boste spet zapisali mojih stavkov.

    28.seja: 25.5.2009

    pobuda:

    Predlagam, da se v starem mestnem jedru Mestne občine Maribor ponudi (ne)uveljavljenim svobodnim umetnikom zakup prostorov po tržni ceni. Tako pripeljemo kulturo v mestno dogajanje in omogočimo ustvarjalcem boljši profit. Ob tem je to čudovita turistična ponudba po vzoru nekaterih evropskih mest, kjer umetniki  (od izdelovalcev nakita pa do slikarjev, risarjev....) ponujajo raznolike izdelke. Omogočimo tudi turistične atrakcije kot so prisotnost na raznih delavnicah in opazovanja umetnikov pri delu, kar privablja radovedne poglede, ob tem pa popestrimo ponudbo v starem mestnem jedru, še posebej ob velikih pripravah in pompu okrog kulturne prestolnice 2012. Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo v 60. členu opredeljuje pojem podpore kulturnim projektom kot obliko javnega financiranja, ki je namenjena temu, da se omogoči izvedba posamičnih kulturnih aktivnosti, ki so v javnem interesu. V 61. členu, ki govori o financiranju kulturnih projektov govori, da država oz. lokalna skupnost skleneta z izvajalcem kulturnega projekta pogodbo (iz 93. člena tega zakona) na podlagi javnega razpisa  oziroma javnega poziva po postopku, določenim s tem zakonom. Javna sredstva za financiranje kulturnih projektov zagotavljajo tako država kot lokalne skupnost, pri čemer je država pristojna za financiranje kulturnih projektov državnega pomena, lokalne skupnosti pa za projekte, ki so pomembni za njihovo območje. 66. člen opredeljuje pristojnost občin, da med drugim podpirajo ljubiteljske kulturne dejavnosti, vključno s tistimi, ki so namenjene kulturni integraciji manjšinskih skupnosti in priseljencev ter pokriva tudi druge kulturne potrebe prebivalcev, ki jih ugotovi s svojim programom za kulturo. Zaradi navedenega ponavljam pobudo, da mestna uprava poišče tiste objekte, ki so prazni, a v lasti MOM, in jih preko razpisa nameni neuveljavljenim svobodnim umetnikom in s tem poskrbi za redno kulturno dogajanje v starem mestnem jedru.

    vprašanje:

    Zanima me, koliko je bilo na novo zaposlenih v mestni upravi vsako leto tega mandata, koliko zaposlenih je odšlo in koliko je bilo premestitev znotraj  mestne uprave.

    Ta informacija bo omogočila pregled gibanja zaposlenih v mestni upravi, hkrati pa podala primerjavo s prejšnjimi leti, ko so te informacije bile posredovane redno. Omenjeni podatki naj prosim vsebujejo tudi stopnjo izobrazbe zaposlenih, seveda brez imen posameznikov.

    30.seja: 10.7.2009

    vprašanje:

    Nekatera društva, ki izvajajo socialno-varstvene in humanitarne programe, so že vsaj slab mesec dni nazaj vrnile podpisane pogodbe za sofinanciranje programov. Zanima me, kdaj namerava te pogodbe podpisati župan, saj velja, da bo v 8 dneh od podpisa župana nakazan denar, odobren na razpisu za humanitarne programe. Torej zanima me, kdaj bodo podpisane omenjene pogodbe, da lahko društva nadaljujejo z izvajanjem svojih programov, ki so odvisni predvsem od financiranja s strani MOM in kdaj bodo poslane pogodbe prijaviteljem na razpis za krepitev zdravja?

    31.seja: 1.10.2009

    vprašanje:

    Kot članica in kasneje potrjena podpredsednica Sveta zavoda Center za pomoč na domu, želim na tem mestu danes podati nekaj pomislekov in postaviti vprašanje, ki sem ga sicer že na seji sveta zavoda, a tam nisem dobila pravzaprav nobenega konkretnega odgovora.

    Program Klic v sili je torej ukinjen. Temu sem sama in temu SD ostro nasprotujemo. Direktorica je v času svoje predstavitve ob potegovanju za direktorski stolček namenila pozornost tudi temu programu, danes ga pa tako gladko ukine. Tisti, ki smo prisotni na sejah sveta zavoda jasno vidimo, da direktorica ne ločuje med socialnim servisom, programom klic v sili, prevozi, razumevanju pomoči na daljavo in podobno. Na mojo pobudo, ko sem pred tedni prebrala v časniku Večer, da je Klic v sili ukinjen je bila ta točka dana tudi na dnevni red seja zavoda, četudi sem zahtevala takojšen sklic seje zavoda, je do le te prišlo šele 20 dni kasneje. Sama menim, da je s takimi grobimi in drastičnimi ukrepi potrebno svet zavoda seznaniti nemudoma, še preden je o tem seznanjen časopis in drugi mediji, a to je nekaterim v zavodu španska vas. Gradivo za sejo sveta na to točko je bilo pripravljeno katastrofalno, med drugim je zajemalo polno očitkov direktorice delavki oz. koordinatorici Klica v sili, kar se mi zdi popolnoma nesprejemljivo, kar je čisti mobing in kar absolutno ne sodi v gradivo niti v ustno obrazložitev na samem svetu zavoda. To je stvar dveh ljudi, ki jo morata rešiti sami, s čimer se je strinjal tudi Svet zavoda. Tudi predsednica sveta zavoda je ves čas poudarjala, da Klic v sili pač mora biti ukinjen, kar po mojem mnenju ni naloga nekoga, ki bi seje moral korektno voditi.

    Da skrajšam in postavim vprašanje o katerem smo se na svetu zavoda pogovarjali več kot eno uro, a konkretnega odgovora nismo dobili, ker nam ga ne direktorica, ne pravnica ne drugi zaposleni niso uspeli, ali vedeli podati.

    Zanima me, ali je direktorica sprejela upravičeno odločitev, da program Klic v sili ukine, ne da bi o tem obvestila, seznanila, ali kako drugače posredovala informacijo Svetu zavoda, in ali bi o ukinitvi programa moral odločati prav Svet zavoda? Naj še enkrat ponovim, da je sklep o ukinitvi programa bil sprejet, kot smo se seznanili na seji sveta zavoda,  na kolegiju direktorice dne 4.9.2009, Svet zavoda pa je bil o tem obveščen  29.9.2009. Tudi nam ni bil predložen pravilnik, da bi to zadevo lahko pogledali sami, čeprav sem tudi to na seji sveta izpostavila. Ob tem se ves čas poudarjajo želje po ustanovitvi socialnega servisa, narejene pa ni nobene alternative. Menim, da bi pred ukinitvijo morali imeti alternativo in izdelano strategijo kako naprej. Tako pa so ukinili program, na direktoričino zapoved je bila predlagana preusmeritev delavk na druga delovna mesta, uporabniki pa so bili obveščeni o ukinitvi šele po njej. Ob tem je nekaj uporabnikov, ki bi si danes še želeli pristopiti k programu, a so pogodbe v zraku in čakajo. Prosim, če mi lahko pristojni referat in po možnosti pravna služba MOM odgovori na moje vprašanje, saj kot rečeno, pristojni na Centru za pomoč na domu tega odgovora niso vedeli podati.

  • Pobude in vprašanja Matevž Frangež

    2. redna seja: 2.2.2007

    Socialni demokrati smo v svojem volilnem programu kot visoko prioriteto zastavili dva strateška projekta – Univerzijado leta 2011 in Evropsko kulturno prestolnico leta 2012. Po neuspešni kandidaturi za gostiteljstvo Univerzijade se morajo vse našem moči usmeriti na uspešno kandidaturo za Evropsko kulturno prestolnico, ki je po svoji teži nedvomno večji in za kulturni razvoj mesta – tako infrastrukture kot ustvarjalnega potenciala  ljudi – pomembnejši projekt.

    Glede na nekatere govorice in namigovanja se želim prepričati, da nam en poraz ni vzel moči, poguma in ambicije, da se soočimo s to zahtevno kandidaturo. Zato vprašujem, ali držijo govorice in namigovanja, da naj bi med gospodom in prijateljem Francem Kanglerjem in Bojanom Šrotom že prišli do dogovora o Celju kot favoritu za kandidaturo za Evropsko kulturno prestolnico 2012. V upanju, da tovrstne govorice ne držijo se vam, spoštovani gospod župan, zahvaljujem za odgovor.

    28. februar 2007 je rok, do katerega moramo oddati zahtevno in kompleksno dokumentacijo za kandidaturo za Evropsko kulturno prestolnico. Zato dajem pobudo, da vsi skupaj, pozicija in opozicija, ne glede na politične razlike med nami, združimo moči za uspešno kandidaturo. To je strateški projekt, ki utegne predstavljati izjemen razvojni zagon za dvig kulturne zavesti, bistveno izboljšanje možnosti za kulturno ustvarjanje in manifestacijo kulturnih storitev. Tisoči Mariborčank in Mariborčanov, ki skozi različne ustvarjalne aktivnosti dajejo izjemen kulturni utrip našega mesta, si zaslužijo partnerstvo znotraj politike, da vsi skupaj z jasno in močno ambicijo pridobimo to kandidaturo. Predlagam, da:

    • oblikujemo poseben odbor predstavnikov svetniških skupin, ki bo zagotovil politično soglasje o potrebnih ukrepih za uspešno kandidaturo in zagotovil pripravljavcu dokumentacije in projekta MMC Kibla potrebno politično asistenco,
    • na posebni seji na začetku februarja opravimo sprejem lokalnega kulturnega programa ter drugih političnih aktivnosti, ki jih mora za uspešno kandidaturo opraviti lokalna skupnost.

    To od vseh nas zahteva visoko intenziteto dela in razumevanja v interesu, da z uspešno kandidaturo Maribor naredimo za Evropsko kulturno prestolnico.

    6. seja: 24.4.2007

    Pobuda:

    Ne glede na županovo stališče do Razvojnega partnerstva za Maribor dajem pobudo, da župan z mestno upravo preuči seznam predlaganih projektov, še posebej tistih, ki se navezujejo na krepitev gospodarskega razvoja, povezovanje gospodarskih potencialov v mestu in regiji ter povezovanje in krepitev skupnosti.

    Vprašanje:

    Svetniška skupina Socialnih demokratov je v četrtek, 22. marca 2007 vam in svetniškim skupinam v Mestnem svetu naslovila pobudo za oblikovanje Razvojnega partnerstva za Maribor. Ob pobudi smo posredovali tudi predlog sporazuma o partnerstvu in seznam 195 projektov, ki jih Socialni demokrati razumemo kot svoje predloge prioritet takšnega partnerstva.

    Verjamem, da deliva skupno prepričanje, da je mogoče le s sodelovanjem in združevanjem vseh razvojno naravnanih sil v Mariboru pospešiti gospodarski in socialni razvoj mesta. Ne želim si, da bi razumeli našo pobudo kot pokroviteljsko stališče, da svojih nalog in odgovornosti ne obvladate. Nasprotno: želim si, da bi v vzajemnem sodelovanju dosegali skupaj več in bolje za rast kakovosti življenja občank in občanov, prodornosti mariborskega gospodarstva ter za splošen kulturni in socialni razvoj celotne skupnosti. Pri tem želimo tudi Socialni demokrati prispevati ideje in znanje za razvoj. Nedvomno je, da je vloga opozicije nadzor nad dejanji oblasti. Pomembno pa je, da v posameznih obdobjih opozicija in oblast sodelujeta, da dosežeta polni izkoristek razvojnih potencialov, ki stojijo pred Mariborom in celotno regijo.

    Zato vas, spoštovani gospod župan, vprašujem, kakšno je vaše stališče do predlaganega Razvojna partnerstva za Maribor in s strani Socialnih demokratov predlaganih 195 projektov?

    12. seja: 19.10.2007

    Pobuda:

    Name so se obrnili nekateri starši otrok, ki se šolajo v osnovni šoli Draga Kobala na Pobrežju. Starši so izrazili zaskrbljenost, ker prehod za pešce čez cesto XIV. divizije, ki bi moral biti obravnavan kot šolska pot, neustrezno zavarovan, premalo označen in ob vsakdanjem gostem prometu nevaren tako za starše in predvsem za otroke. Kot vidite na sliki, je promet na tej cesti precej gost, vožnja poteka pogosto s previsoko hitrostjo, po cesti pa vsakodnevno vozijo tudi težki tovornjaki. Zato v imenu staršev predlagam, da Prometni urad nemudoma pristopi k realizaciji vsaj začasnih montažnih hitrostnih ovir ter boljše opozorilne signalizacije, saj na bližino šole opozarja le talni napis, v letu 2008 pa tudi trajnejše zaščite prehoda za pešce z eventuelno namestitvijo semaforja ali dvignjenim nivojem prehoda. Verjamem, da se bo Prometni urad – kot vedno ob podobnih primerih doslej – odzval hitro in zagotovil ustrezno rešitev za večjo varnost otrok na njihovi poti v šolo.

    Vprašanje:

    Iz medijev smo lahko bili obveščeni o tem, da je mestna svetnica in predsednica mariborske Slovenske ljudske stranke Tanja Vindiš Furman županova izbranka za vodenje Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada. Naj uvodoma poudarim, da gre nedvomno za zahtevno delo z veliko odgovornostjo, od katerega je v veliki meri odvisna realizacija enega od ključnih razvojnih področij mesta Maribor – torej izgradnja novih stanovanj ter kakovostno upravljanje obstoječih. Izjemen napredek na tem področju, ko smo v Mariboru z visokim tempom gradili nova stanovanja, je v veliki meri zasluga dosedanje direktorice Lidije Žvajker z njeno propulzivno ekipo. Tudi dobre ocene njenega dela, ki smo jih mestni svetniki in svetnice delili ob proračunski razpravi in ob obravnavi poročil JMSS, kaže na sposobnost in izjemno angažiranost, ki jo je Lidija Žvajker pokazala pri vodenju stanovanjskega sklada. Ker se ne želim slepiti, da je dolgoročni razvoj in kakovostno opravljanje javnih funkcij mogoče samo po sebi, želim na tem mestu problematizirati izbrane kadrovske rešitve. Gospa Vindiš Furman je naša svetniška kolegica, prijetna gospa in aktivna političarka. To pa ji po mojem mnenju ne daje prav nobenih kvalifikacij za opravljanje odgovornega mesta direktorice JMSS, še posebej glede na to, da naj po nekaterih ocenah ne bi izpolnjevala formalnih pogojev. Zato prosim župana Mestne občine Maribor, da mestnemu svetu predstavi argumente o strokovni usposobljenosti, izpolnjevanju formalnih razpisnih pogojev in zastavljeni viziji razvoja Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada s strani izbrane kandidatke. Ali se je pri tem vprašanju presojala sposobnost? Ali se je vprašalo o izkušnjah na zelo specifičnem področju, kjer je potrebno obvladovati veljaven pravni red, tehnična pravila gradbene stroke, zahtevna znanja o investicijah in gradnji objektov? Ali se je presojala kakovost pripravljene razvojne vizije?

    15. seja: 4.1.2008

    pobuda:

    Sedanji izrazi nasilja kot so Global, Trust, Lipa in še kaj, so samo ekstremni najradikalnejši izrazi nasilja, ki je bistveno bolj pogosto od primerov, ki zapolnijo naslovnice. Če družbenih navad in kulturnih vzorcev ne bomo začeli radikalneje spreminjati, se bodo ti pojavi le še namnožili in dobili bistveno širše razsežnosti. Že danes smo priča povečevanju kriminala, perspektiva pa je na tem področju precej črna, če ne bomo storili ničesar. Za marsikoga se zdi odgovor na povečana varnostna tveganja v povečanju represije. To pa ne pomeni samo kakšnega policaja na ulicah več, ampak praviloma tudi brutalnejše prijeme. Tem pa niso podvrženi samo kriminalci ampak družba kot celota. Povečevanje represije zato odklanjamo, četudi se na prvi pogled zdi učinkovit način za boj proti kriminalu in nasilju, saj načenja za nas ključno vrednoto – svobodo. V zadnjih dneh se je v mariborski javnosti oblikovala dinamična razprava o vzrokih za povečanje nasilja. Trdno smo prepričani, da kazanje s prstom in iskanje odgovornosti ne koristi nikomur. Kar potrebujemo je okrepljeno sodelovanje za boj proti nasilju. Kaj morajo biti naši cilji na tem področju. Krepitev posameznikove odgovornosti za lastno svobodo ustvarjalnost, uspeh, blaginjo. Krepitev skupnosti, saj boljša povezanost med ljudmi jamči za notranjo dezintegracijo negativnih pojavov, sistematičen razvoj ustvarjalnosti, zabave, športa, umetnosti, kot zdravih obliko posameznikove integracije, ponovna restavracija inštitutov morale in etičnosti v družbo, jasna kategorizacija nesprejemljivih izrazov npr. nasilja, ksenofobije, homofobije, nacionalizmov in fašizmov. Glede na to, da je bila s strani večih mestnih svetnic in svetnikov izražena skrb nad pojavi nasilja, predlagamo da nas podžupan Rok Peče poveže, da sedemo za skupno mizo in premislimo kakšni bi lahko bili učinkoviti, kratko in dolgoročni ukrepi za zmanjševanje nasilja. Dajemo pobudo, da nemudoma pristopimo k oblikovanje akcijskega načrta za boj proti nasilju, ki mora nujno vključevati tudi aktivnosti in ukrepe za izgradnjo infrastrukture in organizacijo programov za kakovosten prosti čas in širše možnosti samorealizacije mladih. Kot osnovo za to razpravo pa bi bilo dobro čimprej dobiti tudi poročilo varnostnega sosveta.

    16.seja: 13.5.2008

    pobuda:

    Široke in urejene zelene površine prispevajo k povečanju kakovosti bivanja v našem mestu, zato mora mestna oblast s posebno pozornostjo skrbeti za njihovo ustrezno prostorsko umeščanje in ureditev obstoječih. Zato dajem pobudo, da se uredi parkovna površina na območju Pekrskega potoka med Ulico Pohorskega odreda in Kardeljevo cesto, z ureditvijo parkovne površine na območju med Borštnikovo ulico, Letonjevo ulico in Ulico Pohorskega odreda ter z drevesnim nasadom vzdolž Pekrskega potoka med Ulico Pohorskega odreda in Kardeljevo cesto. Navedeno področje predstavlja izjemen potencial javnega prostora, ki je danes neurejen in nevzdrževan, za njegovo revitalizacijo v urejeno zeleno parkovno površino pa niso potrebna bistvena finančna sredstva. Za uresničitev pobude sem pripravljen k sodelovanju pritegniti tudi meščanke in meščane tega mestnega predela, da z lastno iniciativnostjo in delom pripomorejo k ureditvi njihovega bivalnega okolja.

    vprašanje:

    V teh dneh sem bil seznanjen s problemom nameravanega zaprtja trgovin Maxine v nekaterih mestni predelih, kot denimo v Pekrah, Limbušu in Razvanju. Tovrstno zaprtje manjših trgovin utegne povzročiti vrsto težav pri preskrbi lokalnega prebivalstva z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, še posebej starejšim brez večjih možnosti vsakodnevne mobilnosti. Prepričan sem, da lahko skupaj prepoznamo v tem visoko prioriteto mesta. Ob velikih trgovskih središčih moramo v Mariboru ustrezno poskrbeti tudi za policentrično razvito mrežo manjših trgovin. Županu in podžupanu sem v preteklem tednu že predlagal, da Mestna občina Maribor v sodelovanju z zainteresiranimi mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi v navedenih mestnih predelih pristopi k pogovorom z družbo Maxina in natančno ugotovi namere družbe o zaprtju trgovin, da nemudoma ugotovimo prostorske možnosti, predvsem pa lastništvo objektov, v katerih so danes navedene trgovine, in pristopimo k iskanju novih najemnikov, ki bodo s konkurenčno trgovsko ponudbo tudi v prihodnje zagotovili nemoteno in dostopno preskrbo ljudi z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. Ob tem želim opozoriti tudi na dejstvo, da manjše trgovine v lokalnih okoljih zagotavljajo trgovsko blago po 10-15% večjih cenah. Četudi osebno razumem ekonomiko obsega, se mi zdi pomembno, da v sodelovanju s trgovci poizkušamo doseči korigiranje tovrstnih razlik, saj te najbolj prizadenejo osebe z nižjimi prihodki, med temi še posebej starejše. Zanima me, kakšne aktivnosti v zvezi z navedenim problemom je Mestna občina Maribor že povzela in kakšne so možnosti za rešitev navedenega problema.

    18.seja: 2.junij 2008

    pobuda:

    Dajem pobudo za izgradnjo vogalne zgradbe na Trgu svobode ob križišču Partizanske in Svetozarevske. Sedanji objekti na tej lokaciji so neprimerni za izgled Trga svobode, kot enega od osrednjih trgov v mestu. Mestna uprava naj pripravi predlog ustrezne vsebinske zapolnitve izgradnje na tej parceli, ki mora po vsebini ustrezati prominentnosti lokacije.

    pobuda:

    Predlagam ureditev klopi in sprehajalnih poti z obnovo ulične opreme (osvetlitev, koši za smeti) v parku ob stolpnicah na Betnavski cesti.

    vprašanje:

    Na sejah MS je bilo že večkrat postavljeno vprašanje o obnovi Čeligifijevega stolpa. Predlagam, da mestna uprava pristopi k pripravi ustreznega investicijskega načrta za njegovo obnovo in zapolnitev z ustreznimi muzejskimi in galerijskimi vsebinami v sklopu celovite ureditve na platoju ob Gregorčičevi ulici. vprašujem, kakšni so načrti glede omenjene obnove kot izjemnega kulturno-zgodovinskega spomenika.

    vprašanje:

    Zanima me, kakšen bo pristop Mestne občine Maribor na področju urejanja zelenih površin. Pri tem ocenjujem, da je za celovito in kakovostno ter strokovno upravljanje z zelenimi površinami potreben razpis ustrezne koncesije ob predhodno sprejetem odloku, ki bi predvidel tudi ustno sprejemanje programa urejanja in razvoja zelenih površin.

    vprašanje:

    Vprašujem, na kakšen način namerava Mestna občina Maribor pristopiti k varstvu pravic uporabnikov javnih komunalnih storitev in drugih javnih storitev, ki jih zagotavlja občanom MOM? Ocenjujem, da je potrebno zagotoviti ustrezno varstvo in pomoč za varstvo pravic uporabnikov, ureditev varstva potrošnikov na nacionalni ravni.

    19.seja: 10.6.2008

    pobuda:

    Kakšne so aktivnosti za ureditev Parka mladih? Predstavi se naj načrt upravljanja in vzdrževanja Parka mladih, ki predstavlja izjemen potencial za ureditev javnega parka.

    vprašanje:

    Ali držijo informacije, da se načrtuje nakup lastnih delnic Mariborskega vodovoda d.d. v interesu, da MOM posledično ostane edina lastnica podjetja?

    21.seja: 10.11.2008

    pobuda:

    Ustanovitev zakonite predkupne pravice

    Mestni svet Mestne občine Maribor je na podlagi 85. člena Zakona o urejanju prostora (Ur.l.RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/05 – ZZK – 1) dne 21. aprila 2008 sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o predkupni pravici na območju Mestne občine Maribor, s katerim je kot območje predkupne pravice za namene izgradnje objektov za celovito ravnanje s komunalnimi odpadki ter z odpadnimi vodami določil zemljišči s parcelnimi številkami 2911/5 in 2911/64, k.o. Ob železnici v Mariboru. Odlok je bil objavljen 9. maja 2008 v Medobčinskem uradnem vestniku št. 11, veljati pa je začel 10. maja 2008.

    Mestni svet je na izredni seji dne 10. oktobra 2008 določil lokacijo za izgradnjo objektov mehansko biološke obdelave in toplarne za energetsko izrabo odpadkov na parcelnih številkah 2911/5, 2911/64, 2912/16, 2911/7, 2911/83, 2911/84, 2911/48, 2911/36 ter 2916, vse k.o. Ob železnici.

    Zakon o urejanju prostora v 85. členu določa, da lahko občina z odlokom določi območje predkupne pravice občine na nepremičninah na celotnem območju poselitve in na območju obstoječih ozirom predvidenih infrastrukturnih omrežij in objektov izven poselitvenih območij ali na delu teh območij. Območje predkupne pravice mora biti določeno tako natančno, da je mogoče mejo območja prikazati v zemljiškem katastru in jo določiti v naravi.

    Na podlagi tega lahko ugotovimo, da je bilo na zemljiščih parc. št. 2911/5 in 2911/64, k.o. Ob železnici, 10. maja 2008 vzpostavljeno območje predkupne pravice občine skladno z določili 85. člena Zakona o urejanju prostora.

    Ničnost prometa z nepremičninami

    V času veljavnosti zakonite predkupne pravice je bilo z zemljišči parc. št. 2911/5 in 2911/64, k.o. Ob železnici, opravljenih več pravnih poslov (veriga kupoprodajnih pogodb). Do 29. avgusta 2008 je bila v zemljiški knjigi kot lastnica navedenih zemljišč vpisana družba Hypo Leasing d.o.o., ki je bila kot lastnica vpisana v obliki zavarovanja danega posojila podjetju Dom-Smreka d.o.o. Na dan 29. avgusta 2008 se na podlagi pogodbe o predčasnem poplačilu posojila v zemljiško knjigo kot lastnica zemljišč ponovno vpiše družba Dom-Smreka d.o.o.

    1. septembra 2008 pride do prenosa lastninske pravice po kupoprodajni pogodbi, sklenjeni med prodajalcem Dom-Smreka d.o.o. in kupcem Oil Metal Company d.o.o.

    3. septembra 2008 podjetje Oil Metal Company d.o.o. proda predmetna zemljišča družbama MTB d.o.o. in MIK d.o.o., vsak v idealnem deležu 50%. 18. septembra 2008 se kot lastnika navedenih nepremičnin v zemljiško knjigo vpišeta podjetji MTB d.o.o. in MIK d.o.o., vsak v idealnem deležu 50%.

    Ker so bile te zemljiške transakcije opravljene v nasprotju z določili 87., 88., in 89. člena Zakona o urejanju prostora, so kupoprodajne pogodbe o teh transakcijah in posledično zemljiškoknjižni vpisi o lastniških spremembah nični.

    Relevantna zakonodaja

    87. člen Zakona o urejanju prostora določa, da mora lastnik nepremičnine na območju predkupne pravice (prodajalec) pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe pridobiti potrdilo občine, da na nepremičnini ne uveljavlja predkupne pravice. Če občina potrdila ne izda v 15 dneh od vložitve zahteve, se šteje, da predkupne pravice ne uveljavlja.

    88. člen Zakona o urejanju prostora določa, da ji mora prodajalec podati pisno ponudbo za prodajo nepremičnine, če občina v roku iz 87. člena izda potrdilo, da uveljavlja predkupno pravico, o tej ponudbi pa se mora občina izjaviti najkasneje v petnajstih dneh, sicer se šteje, da nepremičnine ne bo kupila. Če občina ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda nepremičnino drugi osebi, ko se je iztekel rok iz prejšnjega člena, vendar le pod enakimi ali zase ugodnejšimi pogoji, kot jih je ponudil občini.

    89. člen Zakona o urejanju prostora določa, da notar ne sme overiti podpisa prodajalca na kupoprodajni pogodbi, če prodajalec ne predloži potrdila iz 87. člena oziroma izjave iz 88. člena Zakona o urejanju prostora. Zadnji odstavek 89. člena določa, da je pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami tega zakona o predkupni pravici občine, nična.

    Zahtevki Mestne občine Maribor za varstvo njenih pravic in premoženja

    Skladno z napovedjo na seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor dne 27. oktobra 2008, da bom kot občan od Okrajnega sodišča zahteval ugotovitev ničnosti teh transakcij, vpisa v zemljiško knjigo in uveljavitev pravnega položaja Mestne občine Maribor, da kot predkupni upravičenec pridobi ponudbo prodajalca Dom-Smreka d.o.o. pod enakimi pogoji (t.j. 3,2 mio EUR), sem preveril svoje pravne možnosti, pri tem pa ugotovil, da mi sodišče najverjetneje ne bi prisodilo položaja zainteresirane osebe (pravni red določa, da se lahko na ničnost sklicuje vsaka zainteresirana oseba, interes pa mora biti izražen z določeno koristjo tožnika). Prišel sem do zaključka, da lahko za svoje interese poskrbi le Mestna občina Maribor oziroma po zakonu določeni zastopnik, t.j. župan Mestne občine Maribor.

    Zato dajem pobudo, da Mestne občine Maribor nemudoma prične s postopkom za zavarovanje svojih interesov in zakonite predkupne pravice in vloži tožbo za ugotovitev ničnosti kupoprodajnih pogodb in ničnosti vpisa lastniških sprememb v zemljiški knjigi in pred pristojnimi sodnimi organi zatrjuje,

    1. da na zemljiščih parc. št. 2911/5 in 2911/64, k.o. Ob železnici, obstaja zakonita predkupna pravica Mestne občine Maribor. Pravni posli, ki so sklenjeni za promet z nepremičninami v nasprotju z 85., 86., 87., 88. in 89. členom Zakona o urejanju prostora, so nični. Nični so vpisi lastništva v zemljiški knjigi, ki so opravljeni na podlagi ničnih kupoprodajnih pogodb.
    1. da je s sklenitvijo verige pravnih poslov za promet z zemljišči parc. št. 2911/5 in 2911/64, k.o. Ob železnici, kršena predkupna pravica, ki jo ima Mestna občina Maribor, zato sodišče nalaga prodajalcu, družbi Dom-Smreka d.o.o., da pod enakimi pogoji, kot je bila sklenjena kupoprodajna pogodba med podjetjema Dom-Smreka d.o.o. in Oil Metal Company d.o.o. ponudi zemljišča v odkup predkupni upravičenki.

    Župana želim opozoriti, da je zaradi morebitne opustitve teh ravnanj tudi kazenskopravno odgovoren po 257. členu kazenskega zakonika. Zahtevam pisni odgovor.

    22. seja: 24.11.2008:

    pobuda:

    Predlagam, da mestni svet Mestne občine Maribor zaradi izjemnega kulturnega in političnega pomena časopisne družbe Večer za Maribor, severovzhodno Slovenijo in slovenski kulturni prostor sprejme posebno izjavo glede prodaje omenjene časopisne hiše in z njo pozove lastnike družbe, da pred nadaljnjo prodajo deležev razmislijo o postopku javne ponudbe prodaje delnic te družbe zainteresiranim fizičnim osebam  v interesu, da se zagotovi razpršeno lastništvo časnika Večer v interesu krepitve uredniške in novinarske integritete in neodvisnosti ter krepitve slovenskega kulturnega prostora.

    27.seja: 20.4.2009

    pobuda:

    Ponovno dajem pobudo, da župan MOM ustanovi posebno posvetovalno telo za spremljanje učinkov gospodarske krize v mariborskem gospodarstvu in oblikovanju ukrepov in vzpodbud mestni in državni politiki za blažitev negativnih učinkov krize za gospodarstvo in socialno sliko.

    vprašanje:

    Pred leti je Mestni svet Mestne občine Maribor sprejel pomembne korake za gostiteljstvo projekta Evropske orkestrske akademije in v ta namen pristopil k pripravi prenove Žičkega dvorca, kjer na bi bili prostori akademije in ob njem nastanitveni prostori. Ker gre za projekt širokega pomena za afirmacijo Maribora kot mednarodnega kulturnega središča, me zanima, kakšen je status tega projekta.

    28.seja: 25.5.2009

    pobuda:

    V lanskem letu smo  z veliko večino sprejeli občinski program varstva okolja za Maribor za obdobje 2008 do 2013. Danes smo soočeni s tem, da je potrebno ta ambiciozen program ustrezno dograditi. Naj spomnim, da so med projekti znotraj tega programa tudi:  varna oskrba z zdravo pitno vodo, ki vključuje tudi projekt dograditve in sanacije kanalizacijskega omrežja, dograditev in sanacijo omrežja za distribucijo pitne vode ter aktivno zaščito črpališč pitne vode, gospodarjenje z odpadki, dograditev infrastrukture za celovito ravnanje z odpadki, varstvo zraka in podnebne spremembe, občinsko prometno strategijo ter v nadaljnji fazi tudi izvajanje energetske in prometne strategije Mestne občine Maribor ter celoten sklop informiranja in obveščanja javnosti o vseh tematskih sklopih, ki jih obravnava  omenjeni dokument. V tem pogledu me zanima, na kakšen način se predvideva vključitev projektov občinskega programa varstva okolja v rebalans 2009 in proračun Mestne občine Maribor za leto 2010. Ocenjujem, da sta to ključni leti za uspešno realizacijo programa varstva okolja, hkrati pa že danes ocenjujemo, da nam v tem programu že manjkajo nekateri atributi, na katere bi bilo potrebno podati večji poudarek. Ena od teh je projekt trajnostne mobilnosti v Mariboru, da osebna vozila zamenjamo z okoljem prijaznejšimi oblikami prevoza, ki bodo razbremenila mestno središče in tudi zmanjšale emisije CO2 v ozračje.

    Župan je na sejah Mestnega sveta Mestne občine Maribor in tudi preko medijev večkrat obljubil, da bo ustanovil Medobčinski urad za varstvo okolja. Takšno idejo osebno toplo pozdravljam,  zanima pa me, kakšne so konkretne aktivnosti na tem področju in kdaj lahko pričakujemo realizacijo tega vprašanja.

    vprašanje:

    Mesto ima Franca JESENKA, mislim, da ga ni potrebno posebej predstavljati. Gre za človeka, ki skrbi, da je naše življenjsko okolje čisto, zato me zanima, ob iniciativi, ki jo je župan že opravil, ali lahko v mestu prostovoljcem sploh zagotovimo opravljanje tega dela v želji zagotoviti čim bolj čisto okolje.

    29.seja: 29.6.2008

    pobuda:

    Županu dajem pobudo, da pri vodstvu Univerzitetnega kliničnega centra Maribor posreduje za ureditev čakalnice urgentnega oddelka.

    31. seja: 1.10.2009

    pobuda:

    Moja pobuda se nanaša na problematiko dela Pobrežja, gre za območje ob Malečniškem mostu oz. med kanalom in Pobreško cesto. To območje je nedavno na območju nekdanje Svile pridobilo novo infrastrukturo, ki ji rečemo nova baza Cestnega podjetja Maribor. Prihod tega gradbenega podjetja je močno vplival na kakovost življenja tamkajšnjega prebivalstva, še več, po poteh, ki vodijo do nekdanje tovarne Svila, vsak dan hodijo številni otroci na poti v šolo in številni drugi pešci. Zaradi velike obremenitve dovozne ceste, pa so vsak dan na tej svoji poti izpostavljeni tveganju za svojo varnost in življenje. Gospod podžupan Rok Peče, je  vložil veliko svojega truda v to, da bi se situacija na Pobrežju ustrezno razrešila. Mislim, da bi bilo potrebno vložiti napore tako mesta kot Cestnega podjetja Maribor zato, da se zagotovi dodatna cestna povezava med bazo podjetja in Malečniškim mostom, da se za pot težkih gradbenih tovornjakov ne bi vsak dan, ob vsaki uri, z visoko frekvenco, uporabljale poti, po katerih hodijo otroci in drugi prebivalci.

    Predlagam, da Mestna občina Maribor takoj pristopi k pripravi ustreznega prostorskega akta, v katerega naj vriše novo cesto, kot povezovalno cesto, med nekdanjim kompleksom Svile in Malečniškim mostom ter pristopi k temu, da z gradbenim podjetjem, ki deluje na tej lokaciji, dogovori skupno vlaganje v izgradnjo javne ceste za to, da se minimizira tveganje, ki ga obstoječi promet na tem območju predstavlja za življenje ljudi, ki tam živijo, hodijo v službe, šole, itd. Mislim, da je to problem, kjer je potrebno pokazati nekaj dobre volje in vložiti malo denarja  zato, da se tovrstni problemi rešijo v splošno korist in zadovoljstvo.

    33.seja: 24.11.2009

    Pobuda:

    V začetku decembra bo v Kopenhagnu poteka Podnebni vrh, ki naj bi sprejel nov zavezujoč ambicioznejši globalni dogovor o boju zoper klimatske spremembe. Zoper podnebne spremembe se je potrebno boriti tako na globalni ravni kot na nacionalni ravni, predvsem pa tudi na lokalnih ravneh, kjer lahko naredimo največ praktičnih sprememb za to da omejimo emisije toplogrednih plinov z namenom, da dosežemo in preprečimo nadaljnje segrevanje našega planeta in preprečimo to kritično mejo segrevanja nad 2 stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje. V tem pogledu dajem pobudo, da v Mariboru pristopimo k izdelavi celovite nizkoogljične strategije, ki naj poveže naše ravnanje na področju energetske oskrbe kot tudi prometa kot dveh glavnih onesnaževalcev z emisijami CO2. Na tem področju imamo relativno dobre možnosti, imamo Energetsko agencijo za Podravje in Mariborsko razvojno agencije. Institucije se naj povežejo v pripravi enega celovitega programa. Energetika Maribor bi morala biti po mojem prepričanju močno zainteresirana za to, da energetsko saniramo zgradbe predvsem v Novi vasi, kjer danes tam ljudje plačujejo izjemno visoke obremenitve za svoje ogrevanje, hkrati pa je zaradi izolacije teh zgradb ta toplota v istem trenutku, ko je pripeljana, je tudi emisirana v okolje. Veliko je moč narediti na področju trajnostne mobilnosti, glede na zaplete, ki jih imamo na področju javnega potniškega prometa – danes so sodobna mesta, ki razmišljajo kako zagotoviti javni potniški promet z ničelnimi emisijami in tudi na tem področju imamo dobre priložnosti, da razmišljamo kreativno in v smeri trendov v svetu. V Mariboru imamo nekaj podjetij, tako proizvodnih kot storitvenih, ki o teh stvareh aktivno razmišljajo in se na to panogo v prihodnjih desetletjih aktivno pripravljajo. Predlagam, da jih v tovrstno strategijo čim bolj vpnemo.

    Vprašanje:

    V Večeru je mogoče prebrati, da je izdan javni razpis za izbor zunanjega izvajalca oz. ponudnika za pripravo idejne zasnove, študij izvedljivosti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za razpis ter vlogo za koncesijo za izvedbo toplarne oz. ustrezne energetske predelave odpadkov. Želim več informacij o tem, kako naj ta korak razumemo v luči zadnje debate o tem vprašanju na mestnem svetu – spremembi v vodstvu projektne skupine oz. projektne skupine same. Zdi se mi prav, da bi bil mestni svet o tem celoviteje obveščen. Pravzaprav pri vseh gradivih, ki jih prejemamo ugotavljamo, da jih pripravljajo zunanji izvajalci, zato se počasi sprašujem, kaj dela več kot 250 uslužbencev znotraj te hiše.

    34.seja: 21.12.2009

    V zaključni fazi  je priprava Zakona o upravljanju naložb države v gospodarskih družbah, s katerim naj bi bilo uveljavljeno korporativno upravljanje gospodarskih družb v lasti RS v skladu s smernicami, ki nam jih je postavila OECD. V Mestni občini Maribor imamo strategijo upravljanja gospodarskih družb, ki določa, kaj ostaja v lasti Metne občine Maribor in kaj je namenjeno prodaji. Ampak mislim, da to ni dovolj. Mislim, da potrebujemo odgovor, kaj želimo z neko naložbo v nekem konkretnem podjetju zasledovati, skratka, potrebno je definirati strategijo upravljanja posamezne naložbe v podjetjih, v katerih je Mestna občina Maribor udeležena z lastništvom. Zato dajem pobudo, da pripravimo takšno strategijo upravljanja posameznih naložb, ki bo odgovorila na temeljno vprašanje, katere cilje in učinke zasleduje Mestna občina Maribor z lastništvom v teh podjetjih.

    Ta pobuda je pomembna zaradi naslednjega vprašanja:  dosegle so me govorice in moram kar uvodoma povedati, da bom zelo vesel, če bo župan te govorice zavrnil kot neutemeljene, mislim, da je dovolj zgodaj da to stori, preden se razrastejo v kakšne nevarne obrate, in sicer, ali držijo govorice, da se pripravlja načrt privatizacije nekaterih doslej javnih podjetij v MOM, ki naj bi bil izpeljan takoj potem, ko bodo ta podjetja prejela dolgoročne koncesije za upravljanje javnih gospodarskih služb.

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke. Podrobne informacije..