• Dosežki Vlade premierja Boruta Pahorja in stranke SD v mandatu 2008-2011

    Dosežki Vlade premierja Boruta Pahorja in stranke SD v mandatu 2008-2011
  • Volilni program stranke SD 2011-2015

    Volilni program stranke SD 2011-2015
  • Izvleček iz Programa SD 2011-2015

    Izvleček iz Programa SD 2011-2015
  • Socialni demokrati o zaključnem računu 2009

    Zaključni račun MOM 2009

    Socialni demokrati menimo, da je tako pozna obravnava zaključnega računa MOM za leto 2009 in poročila nadzornega odbora MOM, nesprejemljiva. Prav tako se nikakor ne moremo strinjati z načinom obravnave. Skrajno neobičajno je, da strokovna telesa MS gradiva pred obravnavo na seji MS MOM ne obravnavajo in zavzamejo ustreznih stališč. ZR je bil izdelan v za to predpisanih rokih. Nadzorni odbor je ZR obravnaval aprila 2010 in 9. junija izdelal poročilo. Torej je bilo dovolj časa za normalno obravnavo v prejšnjem mandatu MS.

    Socialni demokrati zaskrbljeno ugotavljamo:

    • da se v času krize, ko tekoči prihodki stagnirajo ali celo upadajo, odhodki za delovanje občine, število zaposlenih in s tem plače, delovna uspešnost, nadure ter študentsko delo povečujejo za 14% to je dobrih 800.000 €;

    • da pri odhodkih izstopa povečanje za nadurno delo za 28% in delovno uspešnost 36%;

    • da je leta 2007 tekoči presežek znašal nekaj več kot 17 milijonov €, leta 2008 nekaj manj kot 12 milijonov €, leta 2009 pa le še nekaj nad 8 milijonov €;

    • da se financiranje investicij iz kapitalskih prihodkov in zadolževanja v primerjavi z lastnimi sredstvi povečuje;

    • da bo z nadaljevanjem takšnega načina financiranja občina razprodala premoženje in se zadolžila do te mere, da ne bo na razpolago več lastnih sredstev za financiranje oziroma sofinanciranje razvoja (evropska sredstva).

    • da se veliki komunalni projekti (vodovod in kanalizacija) prestavljajo iz leta v leto in se s tem veča nevarnost izgube evropskih sredstev.

    • da je realizacija investicij bila z rebalansi znižana za 30% in

    • da se od leta 2007 ni zgradilo niti eno socialno stanovanje.

    Glede na te ugotovitve se socialni demokrati, vprašujemo: Koga se je bal Franc Kangler, ko je zavlačeval obravnavo zaključnega računa za 2009? In koga se še vedno boji, da ne želi obravnave peljati po normalni poti, odbori – mestni svet?.

  • Bogdan Čepič

    Bogdan Čepič
    Bogdan Čepič




    F
    unkcija:poslanec

    Izvoljen v volilni enoti VII, okraj Maribor (9)


    Osebna izkaznica:

    Rojen 3. 4. 1956 v Mariboru.

    Izobrazba in delovne izkušnje:

    2008– poslanec v Državnem zboru

    2007 diplomsko delo na Visoki šoli za upravljanje in poslovanje Novo mesto

    1988–2008 direktor Javnega zavoda Športni center Maribor

    1988 diplomsko delo na Pedagoški faklteti Univerze v Mariboru - predmetni učitelj športne vzgoje

    1985–1988 vodja programa v Dvorani Tabor

    1981–1985 član predsedstva ZSMS

    1977–1978 elektrikar Opekarna Radvanje Maribor

    1974–1977 obratovni elektrikar Elektrokovina Maribor

    1974 končano šolanje na Elektrogospodarskem šolskem centru v Mariboru

    1971 končana osnovno šolo Maksa Durjave Maribor

    Delovna telesa:
    • Odbor za finance in monetarno politiko (član)
    • Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje (član)
    • Odbor za obrambo (podpredsednik)

    Delegacije:

    • Delegacija Državnega zbora v Parlamentarni skupščini NATO (nadomestni član)

    Skupine prijateljstva:

    • Skupina prijateljstva z Bosno in Hercegovino (član)
    • Skupina prijateljstva s Črno goro (član)
    • Skupina prijateljstva z Estonijo (predsednik)
    • Skupina prijateljstva z Izraelom (član)
    • Skupina prijateljstva z Makedonijo (član)
    • Skupina prijateljstva s Srbijo (član)

  • mag. Majda Potrata

    Mag. Majda Potrata
    thumb_PotrataMajda




    Funkcija:
    poslanka

    Izvoljena v volilni enoti VII, okraj Maribor (8)


    Osebna izkaznica

    Rojena 30. 5. 1948 v Celju.

    Izobrazba in delovne izkušnje

    2008– poslanka v Državnem zboru

    2007– predsednica območne organizacije Socialnih demokratov Maribor

    2005– predsednica Ženskega foruma Socialnih demokratov

    2004–2008 poslanka v Državnem zboru

    2000–2004 poslanka v Državnem zboru

    2002–2006 svetnica v Mestnem svetu Mestne občine Maribor

    1998–2002 svetnica v Mestnem svetu Mestne občine Maribor – vodja svetniške skupine Združene liste socialnih demokratov

    1989 magistrsko delo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani – magistrica slovenske književnosti

    1982–2000 Pedagoška fakulteta Maribor – asistentka in višja predavateljica slovenske književnosti

    1977–1982 Pedagoška šola Maribor (gimnazija in vzgojiteljska šola) – profesorica slovenščine

    1975 diplomsko delo – profesorica slovenšcine in rušcine

    1970–1977 Šolski center za blagovni promet Maribor – učiteljica slovenščine

    1966–1970 študij slovenščine in ruščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani

    1966 matura na Gimnaziji Celje
    Delovna telesa
    • Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti (članica)
    • Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino (predsednica)
    • Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide (članica)
    • Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj (članica)

    Skupine prijateljstva

    • Skupina prijateljstva s Finsko (članica)
    • Skupina prijateljstva z Makedonijo (članica)
    • Skupina prijateljstva z Rusijo (članica)
    • Skupina prijateljstva s Španijo (članica)
    • Skupina prijateljstva s Švedsko (članica)
  • Matevž Frangež

    Matevž Frangež

    MatevzFrangez

     

    Funkcija: poslanec

    Izvoljen v volilni enoti VII, okraj Maribor (10)

     

    Osebna izkaznica:

    Rojen 30. 3. 1978 v Mariboru.

    Izobrazba in delovne izkušnje:

    2008– poslanec Državnega zbora

    2006–2008 samostojni podjetnik, svetovalec na področju trženja, vizualnih komunikacij in organizacije

    2006– član Mestnega sveta Mestne občine Maribor, član Odbora za komunalo in gospodarske javne službe, član Statutarno pravne komisije

    2005–2006 član sveta Javnega zavoda Center za socialno delo Maribor

    2005–2006 član skupine za pripravo novega programa SD »Slovenija v vrhu sveta«

    2005– član Predsedstva Socialnih demokratov

    2005– predsednik sveta Javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor

    2002–2006 član Mestnega sveta Mestne občine Maribor, vodja svetniške skupine Socialnih demokratov, član Odbora za socialo, zdravstvo in mladino, član Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

    2003–2005 predsednik Sveta Mladega foruma Socialnih demokratov

    2003–2005 direktor in solastnik družbe z omejeno odgovornostjo, kreativna agencija

    2001– podpredsednik Socialnih demokratov Maribor

    2001–2003 član Sveta Vlade RS za študentska vprašanja

    2001–2002 predsednik uprave fundacije Solidarnostni sklad

    2001–2003 predsednik Študentske organizacije Univerze v Mariboru, sopredsedujoči Študentske organizacije Slovenije

    2000–2001 generalni sekretar Študentske organizacije Univerze v Mariboru

    1999–2001 predsednik Mestnega Mladinskega sveta Maribor

    1999–2000 sekretar za socialna vprašanja Študentske organizacije Univerze v Mariboru

    1998– študij prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru

    1998–1999 novinar informativne redakcije Radia City

    1997–1998 študij politologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani

    1997–1998 sekretar dijaške vlade Dijaške organizacije Slovenije

    1996–1999 generalni sekretar Dijaške skupnosti Maribor

    1995–1996 predsednik Dijaške skupnosti Maribor

    1993–1997 gimnazija in srednja kemijska šola, Ruše

    1992–1994 novinar mladinske in glasbene redakcije Radia Maribor

    1985–1993 Osnovna šola Bojana Ilicha, Maribor

    Delovna telesa:

    • Odbor za gospodarstvo (član)
    • Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj (član)
    • Odbor za zadeve Evropske unije (podpredsednik)

    Skupine prijateljstva:

    • Skupina prijateljstva z ZDA (član)
  • Mestni svetnik Vinko Mandl

    Vinko Mandl:

    Rojen: 28.08.1973 v Mariboru Izobrazba: univ. dipl. ekon. Delovno mesto: vodja marketinga in prodaje na tujih trgih Vodilo: “Sodelovanje je ključ do uspeha. Odprimo vrata skupaj.”

    “Izhajam iz delavske družine, katere korenine segajo do Etbina Kristana, pobudnika in prvega predsednika socialdemokratov v začetku prejšnjega stoletja. Tako mi je bila socialdemokratska misel položena že v zibelko. Rodil sem se v Mariboru, kjer sem končal OŠ Martina Konšaka na Teznu. Svojo izobraževalno pot sem nadaljeval na Srednji trgovski šoli, kjer sem bil najboljši dijak, in Ekonomsko-poslovni fakulteti, kjer sem si pridobil naziv univerzitetni diplomirani ekonomist - smer mednarodna menjava, in ki sem ga zaključil z odliko. Na magistrskem študiju na isti fakulteti sem opravil vse izpite. Med študijem sem bil zelo aktiven v obštudijskih dejavnostih, še posebej na področjih kulture in informiranja. Po končanem študiju sem delal na vodstvenih položajih v zasebnem sektorju, imam večletne delovne izkušnje na področjih trženja, prodaje, založništva, mednarodnih ekonomskih odnosov, projektnega menedžmenta, odnosov z javnostmi, podjetniškega in poslovnega svetovanja ter bančništva in financ. Svoje raziskovalno in strokovno delo sem predstavljal na domačih in mednarodnih konferencah ter z mentorstvi in objavami v strokovnih publikacijah.

    Politične funkcije:

    svetnik v Svetu MČ Tezno (2002-2006)

    Podpredsednik OO SD Maribor 2004 -

    Predsednik pokrajinskega odbora SD Maribor okolica 2004 –

    Predsednik Sveta MČ Tezno 2006 -

    Vodja svetniške skupine SD v Mestnem svetu MOM 2006 -

    Predsednik sveta za gospodarstvo SD  2009 –

    Med svoje prioritetne politične naloge v lokalni politiki poleg nadzora nad porabo proračunskih sredstev in bdenja nad zakonitostjo poslovanja občine prištevam: aktivno sodelovanje pri strategiji prostorskega razvoja kot podlage za gospodarski razvoj mesta in višjo kakovost življenja ljudi, spodbujanje neposrednih naložb, projektov in odločitev, ki Mariboru zagotavljajo dodatni razvojni impulz in nova delovna mesta, sočasno pa spodbujanje intenzivne stanovanjske gradnje in sodelovanje pri ključnih razvojnih projektih za mesto s finančnim, energetskim, znanstvenim, podjetniškim in turističnim sektorjem.
  • Pobude Damjane Karlo

    2. redna seja Mestnega sveta Mestne občine Maribor 29.11.2010

    Pobuda:Zaradi večje transparentnosti, v skladu z načeli korporativnega upravljanja in s ciljem lažjega odločanja tako na KVIAZ (Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) kot na Mestnem svetu pri postopkih kadrovanja za vodstvene kadre javnih zavodov in podjetij ter za vsa imenovanja predstavnic in predstavnikov MOM v različne svete, odbore itd. predlagam, da se v postopek, ki teče preko KVIAZ in potem Mestnega sveta MOM uvede življenjepise, in sicer model CV-ja Europass, ki naj se vedno priloži h gradivom za mestni svet MOM. Trenutne kratke, skromne obrazložitve namreč niso resne in ne omogočajo kompetentnega odločanja mestnih svetnic in svetnikov za kadrovanje na najbolj odgovorne položaje v mestu.

    Vprašanje: V prejšnjem mandatu sem najprej predlagala sklep, ki ga je Mestni svet MOM tudi sprejel, in sicer, da MOM pristopi k oblikovanju nove strategije na področju turizma. Kasneje sem preko neformalnih mrež izvedela, da je MOM pristopila k pripravi celostne strategije gospodarskega razvoja mesta Maribor, zato sem predlagala novi sklep, ki je bil prav tako sprejet, in sicer, da se strategijo razvoja turizma pripravi v okviru celostne strategije gospodarskega razvoja mesta Maribor.

    Glede na to, da smo nastopili že nov mandat mestnega sveta MOM me zanima podrobna informacija, v kaki fazi je omenjena strategija gospodarskega razvoja, vključno s strategijo razvoja turizma, in kdaj jo namerava župan vsaj v obliki informacije predstaviti mestnemu svetu MOM? Po podatkih iz predloženega Zaključnega računa 2009 je razvidno, da je Mariborska razvojna agencija, ki je odgovorna za pripravo v imenu Mestne občine Maribor, v novembru izvedla delavnico za vodje uradov v okviru MOM, moje vprašanje pa je, kdaj bomo to strategijo obravnavali na mestnem svetu?

    3. redna seja 20.12.2010

    Vprašanje glede celostne ureditve KPD (Kazensko popravni dom)

    Na začetku prešnjega mandata mestnega sveta MOM v začetku leta 2007 sem dala pobudo, da se pristopi k celostni ureditvi celotnega objekta KPD (gre torej za bivšo bivše zapore oz. Kazensko Popravni Dom neposredno za Europarkom), vključno z okolico.

    Za osvežitev spomina:

    - KPD je objekt še iz časa Marije Terezije in ima 5 krakov oz. skupno cca 17000 m2 uporabne površine, kar pomeni, da gre za velik potencial za poslovne ali druge prostore v neposredni bližini centra, da gre za arhitekturni potencial, prav tako pa ima stavba kulturno-zgodovinski pomen;

    - Od 5 krakov so trije v lasti MOM (v enem so razvojne institucije MRA, CRUČV, Sklad dela, Zavod za varstvo narave itd., v drugem je t.i. Karantena, tretji je prazen in propada), 2 kraka pa sta v privatni lasti (Založba Obzorja, Gumarna) in oba propadata.

    - Okolica KPD je razkopana in neurejena, potencial ima v ureditvi zelenih površin in morebiti podzemnih garaž.

    Moje vprašanje torej je, kaj je bilo storjenega v treh letih za ureditev celotne KPD, vključo z okolico? Torej ali so bili opravljeni pogovori z lastniki dveh neobičinskih propadajočih krakov? Ali ima vizijo preureditve propadajočih treh petin tega objekta na zanimivi lokaciji v smiselno celoto z veliko zgodovinsko, arhitekturno in kulturno vrednostjo?

    V knjižici iz seminarja Arhitektura mesta Projekt Maribor 2012+13 na strani 7 npr piše, da je bila narejena študija preureditve osrednjega dela starih zaporov (mislim, da gre za iste prostore) za potrebe »Evropskega gledališča«, za katerega je prvotno dal pobudo režiser Tomaž Pandru po zgledu alternativnega gledališča v opuščeni klavnici v Madridu.

    4. redna seja 31.1.2011

    VPRAŠANJE:

    Mestni svet je po elektronski pošti prejel gradivo »STRATEŠKO RAZVOJNI DOKUMENT S PODROČJA RAZVOJA MESTNE OBČINE MARIBOR IN STRATEŠKEGA UPRAVLJANJA MESTA, S PRENOSOM DOBRIH PRAKS IZ GRADCA« (v nadaljevanju: Strateško razvojni dokument MOM), z datumom izdelave maj 2010 in z vizijo do 2025.

    Nosilec omenjenega projekta je Dr. Ferk & Partner d.o.o., torej privatno podjetje, vodja projekta pa prof. dr. Vito Bobek.

    Po dosedanjih informacijah naj bi omenjen Strateško razvojni dokument MOM obravnavali na izredni seji MS MOM, skupaj s proračunoma 2011 in 2012.

    Hkrati smo v poročilih v delu o MRA v okviru proračunskih razprav MOM spremljali, da MRA pripravlja Strategijo gospodarskega razvoja. Ko sem prejela Stateško razvojni dokument od Mestne uprave, sem seveda smatrala, da je to dokument, ki ga je pripravila MRA, javni zavod, ki ga seveda sofinancira MOM, a sem kmalu ugotovila, da temu torej ni tako.

    Ko sem se malce informirala in pogledala na spletno stran MRA, pa sem presenečeno ugotovila, da je na njihovi speltni strani od marca 2010 (torej 2 meseca pred t.i. Strateškim razvojnim dokumentom) objavljeno gradivo »STRATEGIJA RAZVOJA MARIBOR 2030« (za 5 let daljšo obdobje kot pri strateškem razvojnem dokumentu), v kateri je tudi uvodni nagovor Mariborčankam in Mariborčanom s strani župana Franca Kanglerja.

    Zanima me torej, zakaj sta pripravljeni dve strategiji (eno je izdelalo zasebno podjetje, drugo MRA kot javni zavod), zakaj se podvajajo stroški izdelave strategij in se dela dvojno delo?

    Predvsem pa me zanima, ali bosta na prihodnji seji mestnega sveta obravnavani obe strategiji?

    POBUDA:

    Predlagam, da so na skupni izredni seji Mestnega sveta obravnavane hkrati 3 strategije:

    1. »STRATEŠKO RAZVOJNI DOKUMENT S PODROČJA RAZVOJA MESTNE OBČINE MARIBOR IN STRATEŠKEGA UPRAVLJANJA MESTA, S PRENOSOM DOBRIH PRAKS IZ GRADCA« (v nadaljevanju: Strateško razvojni dokument MOM) in
    2. »STRATEGIJA RAZVOJA MARIBOR 2030«, ki ju omenjam v svojem svetniškem vprašanju in ki morata po moje v prihodnje postati ena enovita strategija, ter še hkrati 3 strategija:
    1. STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA TURISTIČNE DESTINACIJE MARIBOR-POHORJE (ZGORNJE PODRAVJE) 2010 – 2020, ki jo je Zavod za turizem v grobem že pripravil in je po mojih informacijah tik pred javno obravnave.

    Dajem tudi pobudo , da se vse tri strategije uskladijo, še posebej v enem parcialnem delu-torej v delu o turizmu, ki ga pokrivajo vse tri, še posebej pa dajem  pobudo, da se vse tri strategije pripravijo za enotno obdobje, npr. do 2025 ali 2030.

    Naj še ob tem spomnim, da sem v prejšnji sestavi Mestnega sveta podala pobudo, da se 2 strategiji - torej strategija razvoja in strategija razvoja turizma pripravita skupaj in s strani Zavoda za turizem sem prejela pisni odgovor, da za to ne vidijo problemov.

  • Damjana Karlo predstavitev

    Čeprav večino mojih dni zasedeta služba in politika, si prizadevam, da mi ostane dovolj časa za zasebno življenje. Živim v zelo prijetnem stanovanju v Novi vasi II, v prostem času pa se ukvarjam s smučanjem in bordanjem na snegu, z jogo, pohodništvom, plavanjem in savnanjem. Obožujem potovanja in spoznavanje novih krajev, kultur in ljudi. In vedno najdem čas za prijateljice in prijatelje. Moj življenjski moto »Kjer je volja, je tudi pot« me spremlja tako v zasebnem, kot tudi v poklicnem in političnem življenju.

    Po končanem študiju na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani sem se kot univerzitetna diplomirana sociologinja kadrovsko-menedžerske smeri najprej zaposlila na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve na področju Evropskega socialnega sklada. Po večletnem bivanju v Ljubljani sem se odločila, da se preselim nazaj v Maribor ter se zaposlila v Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, in sicer v Regionalni pisarni Maribor. V letu 2008 sem se vrnila v Ljubljano in po državnozborskih volitvah postala vodja kabineta Generalnega sekretarja Vlade RS, trenutno pa sem zaposlena kot strokovna sodelavka v Poslanski skupini Socialnih demokratov in v stranki.

    Kot absolventka sem se začela aktivno ukvarjati z mladinsko politiko, najprej kot članica Društva ŠOLT, nato kot aktivistka projekta razvoja lokalnih mladinskih struktur v okviru Mladinskega sveta Slovenije ter kot ena izmed pobudnic ustanovitve Mestnega mladinskega sveta Maribor. Leta 2001 sem se včlanila v Mladi forum Združene liste socialnih demokratov (danes Mladi forum Socialnih demokratov) in postala mednarodna sekretarka te organizacije (2001-2003), leta 2003 pa sem bila kot predstavnica Mladega foruma izvoljena za podpredsednico ECOSY-Evropske socialistične mladine ter v mandatu 2003 – 2005 postala odgovorna za področje mladinske politike in izobraževanja. Prav tako sem se leta 2001 včlanila v takratno ZLSD (danes Socialni demokrati), postala v jeseni 2004 najprej članica predsedstva Socialnih demokratov Maribor, nato pa sem bila še na kongresu 2. aprila 2005 izvoljena v predsedstvo Socialnih demokratov na nacionalni ravni. Pred dvema letoma sem postala najprej članica sveta zavoda Center za pomoč na domu, trenutno pa sem podpredsednica sveta zavoda.

    Rdeča nit in velik izziv v mojem poklicnem in političnem življenju je bilo zmeraj mednarodno sodelovanje, še posebej pa Evropska unija, njene institucije in politike ter njen vpliv na življenje njenih prebivalk in prebivalcev. Še posebej zanimivo zame je področje skladnega regionalnega razvoja v Evropski uniji in instrumenti, ki jih Unija za to namenja. Med najpomembnejšimi finančnimi instrumenti so prav gotovo strukturni skladi in različni drugi programi, ki državam članicam EU omogočajo skladnejši razvoj, vprašanje pa je, koliko so lokalne skupnosti sposobne črpati tovrstna sredstva in za katere namene jih črpajo.

    V svojem političnem delovanju na vseh ravneh (evropski, nacionalni, lokalni) sem spoznala, da je izhodišče politik lokalna raven in njeni ljudje, zato sem se kmalu po selitvi v Maribor začela aktivneje ukvarjati z lokalno politiko. Po nekaj letnem političnem delovanju sem prav tako spoznala, da je v politiki premalo mladih in še posebej premalo žensk. Vse to, želja po sodelovanju v upravljanju mesta, moj politični in poklicni portfolio ter spodbude s strani Mladega foruma Socialnih demokratov Maribor so vplivali na to, da sem se odločila za resno kandidaturo na lokalnih volitvah 2006 in tako sem postala članica Mestnega sveta Mestne občine Maribor, na drugi seji mestnega sveta pa sem bila potrjena še za članico Odbora za gospodarstvo in za podpredsednico Komisije za nagrade in priznanja.

    Med prioritetnimi nalogami mestnega sveta 2006-2010 bi po mojem mnenju morala biti priprava in odločitev o najpomembnejših razvojnih projektih na lokalni in regionalni ravni v naslednji finančni perspektivi EU 2007-2013, priprava načrta razvojnih programov za razvojne projekte Mestne občine Maribor, njihova umestitev v proračun Mestne občine Maribor, čim prejšnja potrditev proračuna ter čim prejšnji sprejem izvedbenega načrta Regionalnega razvojnega programa za Podravje, saj bodo prve objave in razpisi za naslednjo finančno perspektivo predvidoma objavljeni že v letu 2007. Dolgoročno bi bilo smiselno, da se ustanovi samostojen odbor mestnega sveta za regionalni razvoj in mednarodno sodelovanje, prav tako smiselno pa bi bilo, da bi se tudi v okviru mestne uprave oblikovala projektna enota ali celo služba, ki bi bila odgovorna za regionalni razvoj in mednarodno sodelovanje, njena vloga bi pa bila dvojna: interno usklajevanje posameznih področij v okviru mestne uprave, ki sodelujejo na posameznih evropskih projektih, ter hkrati aktivna koordinacija okoliških občin in vseh zunanjih podpornih (sicer avtonomnih) institucij, ki se ukvarjajo z regionalnim razvojem, čezmejnim sodelovanjem in mednarodnimi projekti, še posebej tistih, ki jih Mestna občina Maribor za te namene sofinancira.

    V mestnem svetu želim predvsem prispevati k izboru in izvajanju kakovostnih razvojnih projektov in učinkovitemu črpanju evropskih sredstev za njihovo realizacijo, kar bo vplivalo na razvoj mesta kot celote, predvsem pa na dvig kvalitete življenja Mariborčank in Mariborčanov, hkrati pa želim prispevati k dvigu ugleda politike v mestu in aktivni vlogi občank in občanov, predvsem mladih in žensk, v upravljanju mesta.

    Damjana Karlo, Socialni demokrati

  • Pobude in vprašanja Mateje Dover Emeršič

    1.)

    Mestni proračun-izrazoslovje (5. seja MS)

    Čeprav nas v mestnem proračunu v največji meri zanimajo le številke, ki so predvidene za določene dejavnosti, projekte,obnove,… nam nikakor ne more biti v ponos slabo poznavanje določene stroke in v skladu s tem izrazi, ki negativno označujejo ljudi, ki jih je že narava prikrajšala za ,nam v večini primerov, dobro razvito čutilo, sluh.

    Na strani 237, je pod naslovom Nekateri osnovni podatki o programih na področju šolstva med drugim zapisano, citiram:V okviru Centra za sluh in govor deluje osnovna šola za slušno in govorno prizadeteotroke, v šol. letu 2006/ 07 je v program vključenih 68 učencev.

    Z Zakonom o OŠ so že leta 1996 uvedli termin gluhi in naglušni otroci. Govorimo o ljudeh, ki imajo določeno motnjo, zatorej izraz prizadeti zareže globje kot si marsikdo lahko zamisli. Leta 2000 so z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami,v kategoriji otrok s posebnimi potrebami, ki se vključujejo v redne oddelke OŠ, uporabili izraz govorno jezikovno moteniotroci. Ta izraz naj bi se tudi uporabljal.

    Na videz nedolžna in nepomembna zadeva, postane še kako pomembna in boleča, če je v njej udeležen kdo izmed naših najbližjih, znancev, morda nas samih..

    Verjamem, da je bil neprimeren izraz zapisan nehote, vendar prosim, da ste predlagatelji gradiva v prihodnje tudi na tem področju bolj dosledni in seveda ustrezno podučeni.

    Maribor, 10. 04. 2007                           Mateja Dover Emeršič

    2.)

    PREDLOG ZA SPREMEMBO ODLOKA O NOTRANJI

    ORGANIZACIJI POSAMEZNIH ORGANOV MU

    Na strani 8 pod točko IV, 22. člen,  so navedeni posamezni uradi za izvajanje upravnih nalog. Osebno menim, in tudi stališče svetniške skupine SD je, da so nekateri uradi, glede na naloge in področja, ki jih pokrivajo, zastavljeni preveč na široko. S tem mislim, da se določena področja tematsko ne pokrivajo toliko, da bi bila lahko skupaj v enem uradu, saj  je vsako zase pomembno in preveč kompleksno,da bi ga obravnavali skupaj z drugimi..

    Omejila bi se na dva urada:

    1. Urad za kulturo, mladino in raziskovalno dejavnost.

    V 27. členu je ta urad opisan zelo skopo. Morda smo pozabili ali pa se še ne zavedamo, da hkrati z laskavim naslovom EPK, sprejemamo tudi odgovornost za uspešno izpeljavo projektov tako na področju kulture, turizma, infrastrukture,..Vsekakor čaka urad za kulturo v prihodnjih letih trdo delo, zato ne vidim razloga, da se tako kot urad za šport, ne bi oblikoval samostojen uradtudi za področje kulture.

    Raziskovalna dejavnost pa bi vsekakor bolj sovpadala s izobraževanjem, saj potekajo številne raziskovalne dejavnosti na različnih področjih in ne le na področju kulture.

    2. Urad za vzgojo in izobraževanje, zdravstvo in socialo.

    Na področju izobraževanja prihaja v zadnjem obdobju do zelo pogostih in korenitih, velikokrat žal nerazumnih in slabo utemeljenih sprememb, ki bodo v veliki meri vplivale na generacije otrok. Predlagam, da se oblikuje urad za vzgojo in izobraževanje kot samostojen urad, povezan le z raziskovalno dejavnostjo. Vzgoja in izobraževanje sta preveč kompleksni in subtilni, da bi ju lahko obravnavali skupaj z drugimi, prav tako pomembnimi področji kot sta zdravstvo in sociala. Pri tem seveda podpiramo korelacijo in koordinacijo med posameznimi uradi.

    ZAKLJUČEK

    Da strnem razmišljanja:

    SD predlagamo:  1. ustanovi se samostojni urad za kulturo(argument –EPK)

    2. ustanovi se samostojni urad za vzgojo in izobraževanje h

    kateremu se  priključiše raziskovalna dejavnost

    (argument-  nenehne spremembe, občutljivost in kompleksnost

    področja, ki ga zajema)

    Maribor, 18. 06. 2007                           Mateja Dover E., SD

    3.)

    Zadeva: Pobude in vprašanja(12. seja MS, 24.09.2007)

    Na nivoju R Slovenije smo dobili kandidaturo za EPK. Projekti so (bili) zastavljeni zelo ambiciozno in prav je tako. Zavedati pa se moramo obveznosti in odgovornosti, ki jih kandidatura sočasno prinaša. Zato me zanima, koliko projektov, ki so vezani na EPK že teče, kdo jih vodi in kateri strokovnjaki sodelujejo? Ali se pojavljajo kje težave?

    Ker na MS o tem, za Maribor zelo pomembnem projektu, še ni bilo govora, dajem pobudo, da mestna uprava pripravi poročilo o poteku projektov vezanih na EPK do naslednje seje MS.

    Mateja Dover Emeršič,                                
    Maribor, 24.09.2007                    

    svetnica SD

    (v svojem imenu)

    4.)

    Zadeva: T 31 -Ustanovitev sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

    (nadaljevanje 12. seje MS, 01.10.2007)

    Spodbujanje udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju se prične že v vrtcu. V vrtcih in OŠ je spoštovanje predpisov in oblikovanje zavesti o pomenu prometne varnosti del vzgojno-izobraževalnega procesa in je še posebej poudarjeno ter se pridobiva tudi z izkustvenim učenjem. Pri tem ves čas sodelujemo s policisti, ki o pomenu in pomembnosti prometne varnosti naših otrok informirajo tudi starše, otroke pa še dodatno motivirajo z raznimi publikacijami in didaktičnimi igrami s tega področja.

    Zato pozdravljam ustanovitev sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Glede na dejstvo, da so predvsem otroci do 4. razreda v prometu zelo nepredvidljivi in s tem seveda najbolj izpostavljeni nevarnostim, pa svetu predlagam, da kot prvi korak za rešitev problema varnosti otrok uvede prakso, da bi bili »prostovoljci prometniki« na točkah, kjer šolarji prečkajo cesto, skozi vse šolsko letoin ne le 1. teden v mesecu septembru. Predvsem v jutranjem(ob prihajanju v šolo) in v popoldanskem času (ob odhodu iz  šole).

    Nevarnosti v prometu in nepredvidljivost otrok je na cestah prisotna vsak šolski dan in ne le prvi teden v začetku šolskega leta.

    Mateja Dover Emeršič,                                         
    Maribor, 01.10.2007


    5.)

    Pobude in vprašanja

    Bolezni srca in ožilja so glavni vzrok smrti v svetu in pri nas in predstavljajo 40 % vseh smrti Vsako leto tako v svetu umre 2, 4 milj. ljudi. Bolezenske spremembe večinoma nastajajo desetletja in dolgo ne povzročajo nobenih težav. Previsok krvni tlak, stresni način življenja, neredna telesna aktivnost, prekomerna telesna teža, kajenje in neuravnotežena prehrana so glavni krivci za nenadni zastoj srca. Prizadeti se zgrudi in obleži brez znakov življenja.

    V Sloveniji prizadene srčni infarkt oz. nenadni srčni zastoj povprečno 10 ljudi dnevno. Vsak dan jih umre 5-6. Podatki kažejo, da so kar v 90%  primerov  prisotni očividci. Ti večinoma

    ( v 50 %) le pokličejo pomoč in čakajo reševalce. Očividci so v preteklih letih poskušali oživljati v manj kot 1/5 primerov. To je najbrž razlog, da je preživelo le nekaj odstotkov bolnikov.

    Za preživetje brez posledic je bistveno trajanje srčnega zastoja,saj v tem času nastajajo nepopravljive okvare možganov. Če ne izvajamo temeljitih postopkov oživljanja,se verjetnost preživetja vsako minuto zmanjša za skoraj 10 %. Očividec mora s pritiskom na prsni koš «ročno« poganjati kri po telesu in z vpihi dovajati kisik. Srce lahko poženemo le tako, da aritmijo prekinemo. To pa je možno le s sunkom el.toka. Postopek imenujemo defibrilacija, napravo, ki nam električni sunek omogoča pa defibrilator. Cilj je,da defibrilacijo izvedemo v 3-5 minutah po zastoju srca. Vsaka minuta zamude bistveno poslabša možnost za preživetje. Do nenadne srčne smrti praviloma pride izven bolnišnice-največkrat v domačem okolju,na cesti, v službi in javnih prostorih , zato se je porodila ideja, da se namestijo defibrilatorji, ki so enostavni za uporabo in ne presegajo nivoja tečajev osnovnega oživljanja tam, kjer se zbira veliko ljudi in je zato možnost,da bo pri nekom prišlo do nenadnega zastoja srca večja.

    Od leta 2005 nameščamo javno dostopne avtomatične defibrilatorje, ki so enostavni za uporabo tudi za nas, ki nismo iz medicinske stroke, tudi v Sloveniji Pri tem si največ prizadeva Svet za reanimacijo Slovenskega združenja za urgentno medicino, RK Slovenije, Center za nujno medicinsko pomoč Maribor, Društvo za srce in ožilje Maribor ter donatorji (predvsem zavarovalnice).

    Po besedah Alojza Antončiča (predsednika društva za srce in ožilje v Mariboru) pa so pričeli orati ledino v Sloveniji prav  v našem mestu. Društvo pokriva 28 občin in organizira številne seminarje za oživljanje tako za podjetja kot tudi posameznike. Od leta 2000 je bilo uspešno izvedenih 3000 seminarjev. Samo v letošnjem letu so jih med drugim pripravili za pribl. 700 ljudi-gasilce, varnostno službo,turistične vodnike, družinske člane bolnikov…Del sredstev prispeva mestna občina Maribor, vendar komaj zadošča za izobraževanje in tiskani material, za nakup defibrilatorjev ga žal ni dovolj. V mestu Maribor imamo tako le tri - Lekarna Maribor center, Lekarna v  Evroparku in v NKBM. Žal sta defibrilatorja v lekarnah dostopna le v času obratovanja lekarne, podarila pa ju je Krka.

    NKB Maribor je kupila aparat sama in je prav tako nameščen v notranjosti objekta. Ne morem brez primerjave z Ljubljano - imajo jih 13 (podatki iz meseca junija).

    Vsaka nadaljnja razmišljanja in trditve, da so potrebni tudi na železniški, avtobusni postaji, v gledališču, kinodvoranah, casinojih, športnih in kulturnih dvoranah in ustanovah, kopališčih in večjih nakupovalnih središčih v našem mestu , kjer bodo dostopni 24 ur na dan, ..so zaman, če ne prepoznamo pomembnosti odločitve za nakup in s tem razširitve mreže javno dostopnihdefibrilatorjev tudi v Mariboru.

    Žal sta edina donatorja v našem mestu NKB in Zavarovalnica Maribor, zato dajem pobudo,da  MOM prispeva k nakupu nekaj teh aparaturin s tem spodbudi tudi druga večja podjetja ,organizacije in društva  v mestu, da ji bodo sledili in s širjenjem opremljenosti obiskanih javnih mest z defibrilatorji izboljšali možnosti preživetja.

    Mesec december je praznični mesec,naj se v njem prebudi tudi ozaveščenost in odgovornost nas vseh  za druge.

    Maribor, 26,11.2007                    

    Mateja Dover Emeršič,                      

    6.)

    Kdo nosi odgovornost?

    Leta 2005 primer Lipa, pred nekaj časa ljubljanski primer Global, minulo soboto umor mladega Mariborčana pred lokalom T Club. Kdo nosi odgovornost za te mlade ljudi, ki se ob koncih tedna želijo sprostiti in zabavati? Je to lastnik lokala, ki ne poskrbi za ustrezno in učinkovito varnost? So to starši, ki zaupajo otrokom, nekateri celo preveč, saj v nočne lokale zahajajo že učenci zadnjih razredov osnovne šole in dijaki prvih letnikov? So krivi mladi sami, ker so ob vsesplošni situaciji v družbi postali nestrpni do drugih, drugačnih in nenazadnje tudi do sebe? Je to šola, ki bi naj dala otrokom poleg znanja tudi osnovne vrednote in modrosti za nadaljnje življenje? Je to družba, ki rada poudarja, da na mladih svet stoji, le takrat, kadar ji to ustreza? Odgovornost se le prelaga iz meseca v mesec, z enega ramena na drugega, od ene tragedije do druge. In vse bi lahko bile preprečene, če se ne bi tisti, ki so dejansko odgovorni neprestano izmikali.

    Premnogokrat  nas večina pozablja, da se imajo mladi pravico zabavati, saj je to eden izmed čarov mladosti. Poleg študija in obveznostih mora biti čas tudi za sprostitev. Kje pa so meje? Osebne meje si postavljamo sami. Že od zgodnjega otroštva se otroci srečujejo z vrednotami, pravili obnašanja in komuniciranja, reševanjem drobnih konfliktov v skupini, strpnostjo do drugih in drugačnih. Ali so vsi pri tem uspešni? Ne. Uspešni so tisti, ki imajo podporo doma in v šoli. Ko se vez pretrga in starši vidijo v nasilju njihovega otroka le »otroško igro«, se pričnejo stvari stopnjevati. Tako zelo hitro preidejo od besed k udarcem, izsiljevanju, ustrahovanju …

    Vendar sedaj ne bom razpravljala o moralnem razpadu naše sodobne družbe. Moj namen je pokazati na tiste, ki v vseh teh zgodbah stojijo ob strani, češ, saj nismo mi krivi, pa čeprav nosijo levji delež odgovornosti. S svojim učinkovitejšim delom bi morali in bi tudi lahko preprečili vse tragedije. Govorim seveda o državi in njenih inšpekcijskih službah. Vsi pretekli dogodki so jasno dokazali, da ustrezni državni organi niso bili dovolj učinkoviti. Na splošno smo v naši državi priča temu, da dobivamo takšne in drugačne zakone, izvajanja katerih pa inšpekcijske službe očitno zelo površno nadzorujejo. Njihova vloga je jasno določena. Pod vprašajem pa je njihova prilagodljivost dejanskim situacijam (biti ob vsakem času na različnih lokacijah, ne glede na praznike in uro). Se gospodje inšpektorji sploh zavedajo svoje odgovornosti in kakšne posledice ima njihovo (ne)delo?

    Kako dolgo še ? Kdaj se boste zbudili in postali bolj prožni? Za žrtve je prepozno, opravičila ni, .

    Le kaj (za vraga) še čakate ?!

    Mateja Dover Emeršič

    Maribor, 13.12.2007

     


    7.)

    • 31. marec 2008, 16. seja MS MOM

    Že večkrat sem opozorila na Trubarjevo ulico ob kateri leži OŠ Bojana Ilicha. V jutranjem času je zaradi prihoda otrok v šolo promet zelo zgoščen, prihaja tudi do velikih zastojev. Ker starši otroke višjih razredov »odložijo« iz avtomobila kar sredi Trubarjeve ulice, saj želijo čim prej sprostiti cesto, obstaja velika nevarnost pri izstopanju otrok iz avtomobilov. Nujno bi bilo odrediti nekaj parkirišč ob zahodni strani OŠ Bojana Ilicha samo za potrebe OŠ Bojana Ilicha oz. staršev, ki pripeljejo otroka-e v šolo.

    Zadeva je pereča in zaskrbljujoča  že vrsto let in upam, da ne čakamo na novo žrtev prometa in bomo ukrepali šele takrat, ko bo že prepozno.

    Zato prosim ustrezen Urad, da zadevo v najkrajšem možnem času skrbno preuči in dajem pobudo, da se na zahodni strani OŠ Bojana Ilicha, se pravi celotni dolžini zgradbe, dovoli in označi parkirišča samo za uporabo staršev otrok OŠ Bojana Ilicha. V GMS-255 je Trubarjeva ulica vključena v cono 3, kar pomeni območje parkirnih površin, kjer se uvede plačilo parkirnine. Od 59 parkirnih mest, ki so na voljo na celotni Trubarjevi ulici bi torej MOM odstopila le 5 parkirišč v uporabo staršem otrok OŠ Bojana Ilicha. S tem bi prihranila jezo in nervozo staršev ob jutranjih zastojih in omogočila varen izstop naših otrok v šolo.

    • 24. november 2008, 22. seja MS MOM

    POBUDA: Prometnemu uradu dajem pobudo, da (končno) uredi na celotni c. Proleterskih brigad  t.i. zeleni val. Ob dnevnih konicah zaradi neusklajenosti semaforjev nastajajo še večji zastoji kot bi sicer.

    VPRAŠANJE: Kdo kaznuje in kakšne so kazni za lastnike, ki svojih psov nimajo na povodcih? V mestnem parku je predvsem v dopoldanskem času veliko otrok (skupine iz vrtcev, šol,..) in starejših sprehajalcev, ki opozarjajo na to, da lastniki psov ne upoštevajo predpisa o varnost oz. svojih nimajo psov na vrvici temveč jih pustijo prosto tekati po mestnem parku. Kljub prijaznim opozorilom so določeni lastniki psov, ki predpis kršijo, zelo arogantni, zato predlagam, da se prične ustrezno ukrepati in s tem tudi (v praksi) upoštevati predpis.

    • 19. december 2008, 23. seja MS MOM

    MOM velikokrat poudarja, da vzpodbuja razvoj mladih na vseh področjih. Zato sprašujem ali MOM krije stroške najem dvorane Union za dobrodelne koncerte mladih perspektivnih glasbenikov?

    Če ne, potem dajem pobudo, da se to uredi, saj je bil sprejet odlok, da se nudi brezplačen najem dvorane vsem neprofitnim organizacijam za eno predstavo oz. koncert. Odlok je bil poslan vsem OŠ.

    • 20. april 2009, 27. seja MS MOM

    V tem času poteka cepljenje proti klopnemu meningitisu. Da je preventiva uspešna je potrebno cepiti 3- krat. 1. In 2. cepljenje poteka v razmiku 14 dni, 3. Cepljenje pa je čez eno leto. Vsako cepljenje stane 31, 13 evrov, kar znese 93,39 evrov za enega otroka v družini. V današnji situaciji, ko je recesija najbolj udarila po srednjem sloju, predstavlja to za družino z enim, kaj šele več otroki, izdatek, ki si ga ne morejo privoščiti. Ker štajersko področje, poleg gorenjskega in celjskega, predstavlja v okviru celotne Slovenije najvišjo stopnjo ogroženosti, je cepljenje zelo priporočljivo.

    Zato dajem pobudo zdravstvenemu svetu, g. podžupanu Verliču in Uradu za zdravstvo, da preučijo možnost subvencioniranja cepljenja proti klopnemu meningitisu vsaj za otroke.

    Tako bi lahko cepili otroke tudi tisti, ki bi radi, pa si tega žal ne morejo privoščiti. Seveda je za to leto žal že prepozno, vsekakor pa je možno načrtovati sedaj in končno uresničiti naslednjo pomlad.

    • 25. maj 2009, 28. seja MS MOM

    Ali je na naslovu maribor.si že omogočeno dajanje pripomb naših občanov na OPPN? Naslov, kjer so dokumenti za javno razgrnitev se sicer najde, a konča na naslovu Zavod za prostorsko načrtovanje.

    Predlagam, da se to, kljub ostalim možnostim podajanja pripomb (e- pošta, javna razgrnitev,..), čim prej uredi.

    • 10. julij 2009, 30. seja MS MOM

    Opažam, da določeni predeli MOM nimajo urejenih zelenic. Tudi v MČ Brezje so v preteklosti, ob tem času, bile (javne) zelenice pokošene in urejene. Letos je slika popolnoma drugačna, zaskrbljujoča, saj zelenice dajejo vtis ne le neurejenosti kraja temveč zanemarjenosti, ki je tukajšnji ljudje nikakor niso vajeni.

    Prav tako so izrazito zapuščene zelenice v krožiščih. Glede na prihajajočo EPK in številne turiste, ki se zadržujejo v našem mestu, nam je to vse kaj drugega kot  v ponos.

    Zato me zanima, zakaj lokalne gospodarske službe tega ne urejajo več in kdaj se bodo končno lotili dela, saj bi bilo že včeraj prepozno?!

    • 1. oktober 2009, 31. seja MS MOM

    VPRAŠANJE: V času med 10. in 13. marcem 2009 je v mestu Cannes v Franciji potekal nepremičninski sejem, ki so se ga predstavniki udeležili z namenom predstavitve mesta Maribor kot EPK leta 2012 in Univerziade leta 2013 ter »pridobitev potencialnih investitorjev za izvedbo prej navedenih projektov« .Za to smo porabili 25.700 evrov.

    Zanima me:

    1. Poročilo: Koliko in katere investitorje so/ste pridobili?
    2. Ali je bila res podpisana pogodba za Univerziado in kakšna je njena vsebina?

    POBUDA: DOBRODELNA AKCIJA

    Dajem pobudo za dobrodelno akcijo zbiranja plastičnih zamaškov. Vabim vse svetnice in svetnike, da na enostaven način sodelujejo in pomagajo 24-letnemu študentu računalništva Anžetu, ki je januarja letos v prometni nesreči izgubil nogo. Akcijo zbiranja odpadkov izvajamo tudi po šolah zato menim, da jo lahko z malo truda in srčnosti izpeljemo tudi mi svetniki ter MOM.

    Predlagam, da se namestijo ustrezne posode z označbami kamor bodo lahko vsi, ki želijo pomagati, zamaške tudi dajali.

    Pričakujem, da bo vsak izmed nas, z nekaj dobre volje, pomagal Anžetu, saj je to majhen korak za nas, za Anžeta pa ogromen.


    8.)

    Zadeva: Pobude in vprašanja(20. seja MS, 29.09.2008)

    Na 12. seji MS, 24.09.2007, sem zastavila vprašanja v zvezi z EPK:

    1. koliko projektov, ki so vezani na EPK že teče,

    2. kdo jih vodi in kateri strokovnjaki sodelujejo?

    3. ali se pojavljajo kje težave?.

    Konkretnih odgovorov na zastavljena vprašanja, žal še vedno nisem dobila.

    Hkrati sem dala tudi pobudo, da mestna uprava pripravi poročilo o poteku projektov vezanih na EPK do naslednje seje MS, vendar se tudi nanjo niste odzvali.

    Že aprila, 24.04.2008, je bil v Večeru objavljen članek, kjer je bila nakazana možnost izgube tega velikega projekta za mesto Maribor, saj naj bi ocenjevalna komisija v Bruslju podvomila v možnost , da bo Maribor do leta 2012 zmogel izvesti tako ambiciozen program. Po njihovem mnenju bi ga morali prevetriti in tako revidiran program ponovno predstaviti ocenjevalni komisiji, ki naj bi  na podlagi ocene pripravila poročilo za evropsko komisijo, le ta pa naj bi ga objavila ter ga predložila evropskemu parlamentu, svetu EU in odboru regij. Tudi sam župan, je takrat zagotovil, da je mestna občina Maribor sposobna izvesti program do leta 2012  90- odstotno, 10 odstotkov pa je negotovih.

    Zato ponovno, tokrat v imenu SD, sprašujem, kako potekajo priprave na EPK oz. ali ste pripravili revidirani program? Kaj ta program zajema ( g. župan je dejal, da bo izbranih deset zelo vsebinskih programov, ki bodo imeli večjo težo)?

    Hkrati dajem ponovno pobudo, da se pripravi poročilo in z njim končno seznani tudi MS na naslednji seji.

    Prosim za pisni odgovor.

    Mateja Dover Emeršič,                                
    Maribor, 28.09.2008                    

    svetnica SD

    (v imenu svetniške skupine)                      

    9.)

    Zadeva: T 19 – Poročilo o izvrševanju proračuna MOM v obdobju I – VI 2008

    (20. seja MS, 29.09.2008)

    Na postavki  0404 – Urad za gospodarske dejavnosti, je na proračunski postavki 338614 Sofinanciranje povečanja zaposljivosti, možno zaslediti presenetljiv podatek, da »so bila planirana sredstva za opravljanje nalog na osnovi potrjenih programov sofinanciranja  povečanja zaposlitev v letu 2007. Za leto 2008 MOM ni prijavila NOVIH PROGRAMOV, zato so sredstva v višini 22.401 EUR OSTALA NEPORABLJENA. Prav tako ne ocenjujemo porabe do konca leta.«

    Sprašujem:

    Zakaj MOM ni prijavila nobenega novega programa oz. zakaj tega niste/nismo izkoristili ??

    Prosim tudi, da do naslednje seje MS, MOM poda poročilo tudi o tem :

    1. Koliko delavcev je zaposlenih na MOM prek Študentskega servisa?

    2. V kakšnem časovnem obdobju?

    2. Katera dela opravljajo?

    3. Poročilo naj zajema podatke od leta 2005 (vključno s tem letom).

    Poročilo naj se predstavi tudi MS.

    Mateja Dover Emeršič,

    Maribor, 29.09.2008                    

    svetnica SD

    (v imenu stranke)

    33.seja. 17.11.2009

    Na 32. redni seji, ki je bila v ponedeljek 26. oktobra 2009, sem dala pobudo, da se na današnjo sejo mestnega sveta povabi prof. dr. GUBELJAKA in docenta dr. Jožefa PREDANA iz Fakultete za strojništvo, ki bi nam predstavila ta inovativen projekt sistema hlajenja in ogrevanja smučišča. Ker predstavlja projekt veliko in atraktivno novost pri nas, ki se da učinkovito in kakovostno uporabiti, ne le v času Univerzijade, temveč predvsem dolgoročno, me čudi, da je ostalo le pri velikem medijskem odmevu, mestna občina pa ostaja očitno tudi tokrat nezainteresirana in neučinkovita. Morda se ne zaveda, da zamujamo veliko priložnost, ki bi prinesla dolgoročno gledano Mestni občini Maribor tudi dobiček. Morda pa smo pri nas zadovoljni le s kopiranjem in posnemanjem drugih. Ker na dnevnem redu ni te točke, sprašujem, kdaj jo nameravate oz. ali jo sploh nameravate umestiti na dnevni red seje mestnega sveta, ali sploh tečejo pogovori v tej smeri. V kolikor tečejo, vas prosim, da mestni svet seznanite z morebitnimi sklepi oz. aktivnostmi, ki potekajo. Jaz sem sicer danes prejela odgovor na to mojo pobudo, da se Športnemu centru Pohorje zdi ideja zelo zanimiva in se z njo strinja. Mislim, da se z mano strinjate, da to ni nikakršen odgovor in bi želela več informacij.

    V mesecu septembru so se obnavljali prehodi za pešce. Spregledali ste pomemben prehod ob stičišču Kamniške in Trubarjeve ulice. Tam poteka tudi šolska pot, v bližini je OŠ Bojana Ilicha, Srednja šola za gostinstvo in turizem, Glasbena in baletna šola, vrtec in šola za gluhe in naglušne ter mnogo drugih pomembnih infrastruktur, zato je nujno, da se tam prehod čim prej obnovi, tako da prosim, da to napravite.

    34. seja 21.12.2009

    Dajem pobudo, o kateri smo razpravljali že na dveh odborih  mestnega sveta, in sicer, da začno strokovne službe mestne uprave razmišljati tudi o tem, da morajo investitorji, ko dobijo v uporabo posamezno zemljišče za gradnjo, obvezno urediti tudi urbana športna igrišča.


  • Mestni svetnik Anton Gačnik

    Tone Gačnik:

    Rojen sem 6.6.1950 v kraju Počenik v kmečko-delavski družini, očeta, aktivnega udeleženca NOB že od 1941 leta. Osnovno šolo sem obiskoval v Vranjem vrhu, nato pa šolanje nadaljeval v Šolskem centru pri TAM-u  in ga zaključil junija 1968 leta.

    Isto leto, meseca julija, sem se zaposlil v Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor. V začetku leta 1969 sem odšel na služenje vojaškega roka.  Nato sem se ponovno zaposlil v TAM, kjer sem si nabral  delovnih izkušenj na delih s takratnim partnerjem inozemskim Magirus – Humbolt - Deutz, prav tako pa tudi izkušnje iz uveljavljanja pravic delavcev, saj sem kmalu postal tudi takrat najmlajši član oz. predsednik  gospodarskega odbora – preko tisoč članskega delovnega kolektiva in predsednik sindikata s preko 13.000 članov sindikata.

    Po enajstih letih dela v gospodarstvu sem se leta 1979 zaposlil v občini Maribor (kot sekretar takratnega  zbora združenega dela, ko smo s kolegicami in  kolegi ob obstoječih  funkcijah izvajali še odpiranje vrat mariborski industriji pri oskrbi s surovinami in proizvodi v širšem gospodarskem sodelovanju.

    Nato sem opravljal naloge sekretarja mestne cestne skupnosti, kjer smo skupaj s sodelavci skrbeli za izvajanje 10-letnega programa razvoja cestne mreže v občini Maribor, na republiškem nivoju pa se zavzemali za ustrezno vključenost Pyrenske AC in drugih priključnih cest iz mariborskega in širšega območja v programe razvoja slovenske cestne mreže. Zadnja leta pa opravljam delo tajnika mestne organizacije Socialnih demokratov Maribor.

    Poleg opisanega profesionalnega dela sem aktivno sodeloval pri razvoju slovenske Teritorialne obrambe, od ustanovitve dalje v »dravski četi« do osamosvojitvene vojne v poveljstvu brigade TO in s tem »potešil« svojo mladostniško željo po profesionalni uniformi, od katere me je odvrnil oče, ki je med narodno osvobodilno vojno izkusil italijanska koncentracijska taborišča, delovanje v mednarodni jugoslovanski partizanski  enoti »Garibaldi«, usposabljanje pri ameriški zavezniški vojski in delovanje do konca druge svetovne vojne v prekomorski brigadi.

    Vseskozi me je veselilo delo z ljudmi in za ljudi, tudi zato sem najbrž veliko prostega časa posvetil delovanju lokalne samouprave (dva mandata predsednik sveta KS Ivan Cankar in nato še dva mandata sveta MČ Ivan Cankar).

    V zadnjem obdobju sem se nekoliko posvetil delovanju v turističnih vodah, predvsem v mojem širšem rojstnem kraju Jakobskem Dolu, kjer sem bil več mandatov predsednik Turističnega društva Jakob in poskrbel skupaj z aktivnimi krajani, da se je širil dober glas o ljudeh in kraju. Prav delo v turizmu, organiziranje odmevnih prireditev »druženja vina in hrane in lokalnih ocenjevanj kakovosti vin«, me je pripeljalo do mojega velikega hobija, vinogradništva. Pred 10 leti sem namreč podedoval kmetijo, ki sem jo v delu zemljišča posadil z vinsko trto. Tako meni kot moji ženi ob vikendih nikoli ni dolg čas, saj je kar precej opravil, tako v vinogradu kot kasneje v vinski kleti v kateri s prijatelji in znanci ob vinu kakšno pametno rečemo.

    Seveda najdem tudi prosti čas za sprehod po gozdu in kmetiji, z ženo greva na Piramido, včasih pa si v Mariboru privoščim kakšno urico za kegljanje, partijo šaha ali kartanje s prijatelji. Vendar je tega v zadnjem času vedno manj, saj se kolikor je le mogoče posvečam vnukinji Juliji.

    Tudi pri delovanju v Mestnem svetu MOM sem si pridobil bogate izkušnje. V mandatu 1998-2002 sem namreč vodil Odbor za komunalne in gospodarske javne službe, v naslednjem mandatu pa Odbor za finance, katerega delo so ob koncu mandata vsi člani ocenili kot strokovno, korektno in pozitivno.

    V tem mandatu pa pokrivam področje kadrov, kar je nekako skladno z delovno pozicijo pri mariborskih socialnih demokratih, saj  sem tudi podpredsednik tako imenovane komisije za volitve in imenovanje pri Mestnem svetu. Sicer pa bo moje prizadevanje v tem mandatu usmerjeno še nadalje v stike z ljudmi in zavzemanje za reševanje njihovih drobnih problemov in težav, ki si jih bodisi zaradi njihove lastne nemoči bodisi zaradi ne dovolj tenkočutnega delovanja javne sfere – uprave ali drugih institucij ne morejo urediti brez dodatne pomoči.

    Tako kot doslej si bom tudi v nadalje prizadeval za restriktivno politiko cen komunalnih storitev in proizvodov komunalnih podjetij ter racionalno porabo javnih sredstev nove oblasti v Mestu Maribor. Po naravi sem takšen, da bodo doživeli mojo podporo vsi tisti veliki in drobni projekti in naloge, ki gredo v korist Mariborčank in Mariborčanov, ki predvsem izboljšujejo položaj malega človeka, odpravljajo administrativne ovire in izboljšujejo splošno počutje ljudi.
  • Kontakt

    Kontakt

    thumb_socialni-demokrati

     

     

     

     

     

    Socialni Demokrati Maribor
    Maistrova ulica 17
    2000 Maribor

    Telefon: +386 2 250 29 10
    Fax: +386 2 251 72 40

    E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

    ID za DDV: SI76534740
    Matična številka: 5147484000
    TRR: 02010-0010910623, sklic 00 1027
    Pri banki: NLB d.d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana

     

  • Povezave

    Povezava

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke. Podrobne informacije..